Obrezovanje je eno tistih vrtnarskih opravil, ki se ga mnogi lotevajo z nekaj strahu in negotovosti. Vendar pa je pri latastem lampionovcu pravilno in pravočasno obrezovanje ključno za vzgojo zdravega, strukturno močnega in estetsko dovršenega drevesa. To ni le krajšanje vej, ampak premišljen poseg, s katerim usmerjamo rast, izboljšujemo zračnost krošnje, spodbujamo cvetenje in ohranjamo vitalnost drevesa. Z znanjem o osnovnih tehnikah in razumevanjem, zakaj in kdaj obrezovati, bo to opravilo postalo samozavestno in nagrajujoče dejanje v skrbi za tvoj lampionovec.
Latasti lampionovec na splošno ne zahteva veliko obrezovanja, saj naravno razvije lepo, zaobljeno krošnjo. Kljub temu so določeni posegi potrebni, še posebej v mladosti, ko z vzgojno rezjo postavljamo temelje za prihodnjo strukturo drevesa. Pravilno oblikovana krošnja z močnimi, dobro razporejenimi vejami bo ne le lepša, ampak tudi bolj odporna na lomljenje pod težo snega ali v močnem vetru. Zanemarjeno ali napačno obrezano drevo pa lahko postane gosto, prepleteno in bolj dovzetno za bolezni.
Cilji obrezovanja se spreminjajo z leti. Pri mladem drevesu je poudarek na vzgoji močnega osrednjega debla (voditeljice) in pravilni razporeditvi ogrodnih vej. Pri odraslem drevesu pa gre predvsem za vzdrževalno rez, s katero odstranjujemo odmrle, poškodovane ali bolezenske veje ter ohranjamo želeno obliko in velikost krošnje. Obrezovanje je torej dinamičen proces, ki se prilagaja življenjskemu ciklu drevesa.
V tem strokovnem vodniku bomo podrobno razložili vse, kar moraš vedeti o obrezovanju latastega lampionovca. Spoznali bomo, kateri letni čas je najprimernejši za ta poseg, katere so osnovne tehnike rezanja in kakšno orodje potrebujemo. Posebno pozornost bomo namenili razlikam med obrezovanjem mladih in odraslih dreves. Z upoštevanjem teh nasvetov boš lahko svojemu lampionovcu pomagal razviti polno lepoto in mu zagotovil dolgo ter zdravo življenje.
Ne boj se škarij in žage. Z nekaj znanja in prakse boš ugotovil, da je obrezovanje umetnost in znanost hkrati, ki ti omogoča, da aktivno sodeluješ pri oblikovanju svojega vrta. Vsak rez naj bo premišljen, saj z njim vplivaš na prihodnost svojega drevesa.
Zakaj in kdaj obrezovati lampionovec
Glavni razlogi za obrezovanje lampionovca so večplastni. Prvič, obrezujemo zaradi zdravja drevesa. Z odstranjevanjem odmrlih, poškodovanih in bolnih vej preprečujemo širjenje bolezni in ustvarjamo pogoje za zdravo rast. Drugič, obrezujemo zaradi strukture in varnosti. Z vzgojno rezjo v mladosti zagotovimo močno ogrodje, ki bo kos vremenskim vplivom. Odstranjevanje šibkih ali nevarno postavljenih vej na odraslem drevesu pa preprečuje lomljenje in morebitno škodo. Tretjič, obrezujemo zaradi estetike in spodbujanja cvetenja. S pravilnim redčenjem krošnje izboljšamo njeno zračnost in osvetljenost, kar pripomore k obilnejšemu cvetenju in lepši obliki drevesa.
Najboljši čas za večje strukturno obrezovanje latastega lampionovca je v obdobju mirovanja, torej pozno pozimi ali zelo zgodaj spomladi, preden se začnejo pretakati sokovi. V tem času je drevo brez listov, kar omogoča odličen pregled nad strukturo vej in lažje odločanje, katere veje odstraniti. Poleg tega je drevo v mirovanju manj občutljivo na stres, ki ga povzroči obrezovanje, in rane se bodo spomladi, ob začetku rasti, hitreje začele celiti. Obrezovanje v mirovanju zmanjša tudi tveganje za okužbe, saj je večina patogenov pozimi neaktivnih.
Manjše korekcijske reze, kot je odstranjevanje manjših odmrlih vejic ali divjih poganjkov (vodnih poganjkov), lahko opraviš kadarkoli med letom. Nekateri vrtnarji priporočajo tudi lažje poletno obrezovanje, takoj po cvetenju. V tem času lahko odstraniš odcvetele cvetove, da preprečiš nastanek semen, kar lahko spodbudi še eno, sicer šibkejše cvetenje. Vendar se izogibaj močnejšemu poletnemu obrezovanju, saj odstranjevanje velikega dela listne mase sredi rastne sezone drevo oslabi.
Izogibaj se obrezovanju pozno spomladi, ko drevo že polno odganja, saj takrat iz ran močno teče sok, kar drevo izčrpava. Prav tako se izogibaj obrezovanju jeseni. Rane, ki nastanejo jeseni, se pred zimo ne bodo imele časa zaceliti, kar poveča nevarnost zimskih poškodb in okužb. Drži se pravila: večji rezi pozimi, manjši po potrebi poleti.
Osnovne tehnike obrezovanja
Pri obrezovanju je ključnega pomena pravilna tehnika reza. Napačen rez lahko povzroči več škode kot koristi, saj se težko celi in postane vstopna točka za bolezni. Osnovno pravilo je, da vejo vedno odrežeš tik nad zdravim popkom, ki je usmerjen navzven, v smer, kamor želiš, da raste nova veja. Rez naj bo rahlo poševen, stran od popka, da voda odteka in se ne nabira na rani ali popku.
Pri odstranjevanju večjih vej je izjemno pomembno, da ne poškoduješ tako imenovanega vejčnega grebena. To je zadebeljen del skorje na stiku veje z deblom ali z večjo ogrodno vejo. V tem grebenu so specializirana tkiva, ki omogočajo hitro in učinkovito celjenje rane. Nikoli ne reži veje povsem plosko ob deblu, saj s tem odstraniš vejčni greben. Prav tako ne puščaj predolgega štrclja, saj bo ta odmrl in začel gniti. Pravilen rez poteka tik za vejčnim grebenom, pod rahlim kotom stran od debla.
Za debelejše veje, ki jih ne moreš odrezati z enim samim rezom, uporabi tehniko treh rezov, da preprečiš trganje skorje na deblu. Najprej zareži vejo od spodaj navzgor, približno 20-30 cm od debla, do približno tretjine debeline veje. Drugi rez naredi od zgoraj navzdol, nekaj centimetrov dlje od prvega reza. Teža veje bo povzročila, da se bo ta čisto odlomila pri prvem rezu. Na koncu previdno odžagaj preostali štrcelj ob vejčnem grebenu, kot je opisano zgoraj.
Po obrezovanju večjih vej ni nujno potrebno uporabljati premazov za rane ali cepilne smole. Raziskave so pokazale, da se rane bolje in hitreje celijo na zraku. Drevo ima lastne mehanizme za zaščito ran pred okužbami. Premazi lahko celo ujamejo vlago in ustvarijo pogoje za razvoj gliv. Uporaba premazov je smiselna le v izjemnih primerih, na primer pri zelo velikih ranah ali če obrezuješ drevesa, ki so občutljiva na določene bolezni.
Vzgojna rez mladih dreves
Vzgojna rez v prvih nekaj letih po sajenju je najpomembnejše obrezovanje, ki ga boš opravil na svojem lampionovcu. S to rezjo postaviš temelje za močno, zdravo in lepo drevo za vso njegovo življenjsko dobo. Glavni cilj je vzpostaviti eno samo, močno osrednje deblo (voditeljico) in razviti dobro razporejene, močne ogrodne veje. To preprečuje nastanek šibkih, tekmovalnih debel in vej, ki rastejo pod preostrim kotom in se kasneje zlahka lomijo.
Prvo obrezovanje opravi že prvo zimo po sajenju. Če ima sadika več enakovrednih poganjkov, ki tekmujejo za vlogo vrha, izberi najmočnejšega in najbolj navpičnega za voditeljico, ostale pa prikrajšaj za približno polovico ali jih v celoti odstrani. Preglej tudi spodnji del debla in odstrani vse veje, ki rastejo prenizko. Cilj je, da ima drevo čisto deblo do višine, ki omogoča nemoteno hojo ali košnjo pod njim.
V naslednjih letih nadaljuj z oblikovanjem. Vsako zimo preglej strukturo drevesa. Odstrani vse veje, ki rastejo neposredno navzgor in konkurirajo voditeljici. Izberi 4 do 6 močnih, dobro razporejenih vej, ki bodo tvorile ogrodje krošnje. Te veje naj bodo enakomerno razporejene okoli debla, tako po višini kot po smeri rasti. Idealno je, da so veje razporejene v spirali in ne rastejo vse iz iste točke na deblu. Odstrani veje, ki rastejo pod preveč ostrim kotom (manj kot 45 stopinj glede na deblo), saj so takšna rastišča zelo šibka.
Prav tako redno odstranjuj vse veje, ki se križajo, drgnejo druga ob drugo ali rastejo navznoter, proti sredini krošnje. Cilj je ustvariti odprto, zračno strukturo, ki omogoča dobro osončenost in kroženje zraka po celotni krošnji. Ne pretiravaj z rezjo; v enem letu nikoli ne odstrani več kot četrtine celotne listne mase drevesa. Z dosledno vzgojno rezjo boš v nekaj letih vzgojil drevo s trdno in lepo strukturo, ki v prihodnosti ne bo potrebovalo veliko vzdrževanja.
Vzdrževalna rez odraslih dreves
Ko lampionovec doseže želeno velikost in obliko, vzgojna rez preide v vzdrževalno rez. Cilj vzdrževalne rezi ni več oblikovanje, ampak ohranjanje zdravja, varnosti in estetskega videza drevesa. Odrasla drevesa potrebujejo bistveno manj obrezovanja kot mlada. Običajno zadostuje, da drevo temeljito pregledaš vsakih nekaj let in opraviš potrebne reze. Vzdrževalno rez je prav tako najbolje opraviti pozno pozimi.
Osnova vzdrževalne rezi je sanitarna rez. To pomeni odstranjevanje vseh odmrlih, bolnih ali poškodovanih vej. Takšne veje niso le grde, ampak predstavljajo tudi nevarnost, da padejo, in so lahko vir okužb za zdrave dele drevesa. Pri rezanju se drži pravila reza tik ob vejčnem grebenu, da omogočiš pravilno celjenje. Odmrle veje lahko odstranjuješ kadarkoli v letu, ko jih opaziš.
Drugi del vzdrževalne rezi je redčenje krošnje. Sčasoma lahko krošnja postane pregosta, kar zmanjša prodiranje svetlobe in zraka v notranjost. To lahko vodi v odmiranje notranjih vej in poveča tveganje za glivične bolezni. Previdno odstrani nekatere veje, ki rastejo navznoter ali se preveč prepletajo. S tem boš odprl krošnjo in izboljšal pogoje za rast. Pri redčenju vedno odstrani celotno vejo do njenega izvora, namesto da jo le prikrajšaš.
Če je drevo zraslo preveliko za svoj prostor, ga je mogoče zmanjšati s tako imenovano redukcijsko rezjo. To je zahteven postopek, pri katerem večje veje skrajšamo nazaj do močnejše stranske veje, ki je usmerjena v želeno smer. Ta stranska veja mora biti vsaj tretjino debeline veje, ki jo odstranjujemo. Izogibaj se drastičnemu krajšanju ali “obglavljanju” drevesa, pri katerem odrežeš vrh in veje na poljubni dolžini. Takšen poseg uniči naravno obliko drevesa, povzroči nastanek številnih šibkih vodnih poganjkov in ustvari velike rane, ki se težko celijo.
Orodje in varnost pri obrezovanju
Uporaba pravega in dobro vzdrževanega orodja je ključna za uspešno, varno in čisto obrezovanje. Za manjše veje, do debeline 1.5 cm, so idealne ročne vrtnarske škarje. Izberi kakovostne obhodne škarje (bypass), ki naredijo čist rez, namesto nakovalnih (anvil) škarij, ki lahko stisnejo in poškodujejo tkivo. Za veje, debele od 1.5 do 4 cm, uporabi daljše, dvoročne škarje za veje, ki ti omogočajo večjo moč.
Za veje, debelejše od 4 cm, boš potreboval žago. Najboljša izbira je ukrivljena ročna žaga za veje, ki ima ostre, nazobčane zobe, oblikovane za rezanje med vlečenjem. Takšne žage omogočajo hiter in čist rez z minimalnim naporom. Za višje veje, ki jih ne dosežeš s tal, uporabi teleskopsko žago (žirafu). Izogibaj se uporabi motorne žage, razen če si za to usposobljen in imaš ustrezno varovalno opremo. Za zelo visoka ali težko dostopna drevesa je vedno najbolje najeti profesionalnega arborista.
Pred vsako uporabo preveri, ali je orodje ostro in čisto. Topo orodje trga in cuka les, kar povzroči grde rane, ki se težko celijo. Po vsaki uporabi orodje očisti in ga občasno nabrusi. Ključnega pomena je tudi razkuževanje orodja, še posebej, če obrezuješ več dreves ali če odstranjuješ bolne veje. Orodje lahko razkužiš z drgnjenjem z alkoholom ali z namakanjem v raztopino gospodinjskega belila in vode (1 del belila na 9 delov vode).
Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Pri delu vedno nosi zaščitne rokavice in očala, da se zaščitiš pred trskami in padajočimi delci. Pri delu z žago bodi izjemno previden. Preden začneš rezati večjo vejo, se prepričaj, da pod njo ni ljudi, živali ali predmetov, na katere bi lahko padla. Pri delu na lestvi poskrbi, da je ta stabilno postavljena na ravno podlago. Nikoli ne obrezuj v bližini električnih vodov; to delo prepusti strokovnjakom.
📷 Flickr / Szerző: Plant Image Library / Licence: CC BY-SA 2.0
