Obrezovanje je eno najpomembnejÅ¡ih opravil pri negi lantane, ki bistveno vpliva na njeno obliko, zdravje in predvsem na obilico cvetenja. Mnogi se bojijo prijela za Å¡karje v strahu, da bi poÅ¡kodovali rastlino, vendar je resnica ravno nasprotna. Lantana je rastlina, ki se izjemno dobro odziva na rez in jo celo potrebuje, da ostane vitalna, gosta in polna cvetov. Brez rednega obrezovanja lahko postane redka, olesenela in neugledna, z dolgimi, golimi vejami in cvetovi le na konicah poganjkov. S pravilno tehniko in Äasovnim naÄrtovanjem rezi lahko svojo lantano spremeniÅ¡ v kompaktno, lepo oblikovano in nenehno cvetoÄo lepotico. Ta vodnik ti bo podrobno razloÅŸil, zakaj, kdaj in kako obrezovati lantano za najboljÅ¡e rezultate.
Glavni cilj obrezovanja je spodbujanje razvejanosti. VsakiÄ, ko odreÅŸeÅ¡ vrh poganjka, s tem odstraniÅ¡ apikalni meristem, ki proizvaja hormone, ki zavirajo rast stranskih popkov. Ko je ta zaviralni uÄinek odstranjen, se stranski popki pod mestom rezi prebudijo in iz njih zrastejo novi poganjki. VeÄ poganjkov pomeni bolj gosto, grmiÄasto rastlino. Ker lantana cveti na novih, enoletnih poganjkih, veÄje Å¡tevilo poganjkov neposredno pomeni tudi veÄje Å¡tevilo cvetov.
Obrezovanje ima tudi pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja rastline. Z rednim odstranjevanjem odmrlih, poÅ¡kodovanih ali bolnih vej prepreÄujeÅ¡ Å¡irjenje bolezni in ustvarjaÅ¡ boljÅ¡e pogoje za rast. IzboljÅ¡ana zraÄnost znotraj kroÅ¡nje, ki jo doseÅŸeÅ¡ z redÄenjem pregostih vej, zmanjÅ¡uje vlaÅŸnost in s tem tveganje za razvoj gliviÄnih okuÅŸb, kot je pepelasta plesen. Äista in urejena rastlina je manj privlaÄna tudi za Å¡kodljivce, ki se radi skrivajo v gostem in odmirajoÄem rastlinju.
Poleg spodbujanja cvetenja in ohranjanja zdravja obrezovanje omogoÄa tudi oblikovanje rastline po tvojih ÅŸeljah. Lantano lahko vzgojiÅ¡ kot klasiÄen grm, jo oblikujeÅ¡ v majhno drevesce (standard) ali pa jo pustiÅ¡, da se razraÅ¡Äa kot pokrovna rastlina. Z redno in premiÅ¡ljeno rezjo lahko nadzorujeÅ¡ njeno velikost in obliko, kar je Å¡e posebej pomembno pri gojenju v posodah ali na omejenem prostoru. Tako lahko rastlino prilagodiÅ¡ svojemu vrtu in estetskim preferencam.
NajpomembnejÅ¡e pravilo pri obrezovanju je uporaba ostrega in Äistega orodja. Tupe Å¡karje trgajo in meÄkajo tkivo, kar ustvarja veÄje rane, ki se poÄasneje celijo in so bolj dovzetne za okuÅŸbe. Pred uporabo in med prehajanjem z ene rastline na drugo je priporoÄljivo rezila razkuÅŸiti z alkoholom ali drugim dezinfekcijskim sredstvom, da prepreÄiÅ¡ prenos morebitnih bolezni. Pravilna tehnika in higiena sta kljuÄ do uspeÅ¡nega in varnega obrezovanja.
VeÄ Älankov na to temo
Zakaj je obrezovanje nujno?
Obrezovanje lantane ni le priporoÄljivo, ampak nujno za ohranjanje njene dolgoroÄne vitalnosti in estetske vrednosti. Ena glavnih lastnosti te rastline je njena hitra in vÄasih neukrotljiva rast. Äe je ne nadzorujeÅ¡ z redno rezjo, lahko v eni sezoni postane velika, razpotegnjena in olesenela. Spodnji deli vej postanejo goli, listje in cvetovi pa se skoncentrirajo le na zunanjem delu kroÅ¡nje. Obrezovanje prepreÄuje ta proces in ohranja rastlino kompaktno in polno ÅŸivljenja od osnove do vrha.
Drugi kljuÄni razlog je spodbujanje cvetenja. Lantana cveti izkljuÄno na novem lesu, torej na poganjkih, ki so zrasli v tekoÄi sezoni. S krajÅ¡anjem starih vej spodbujaÅ¡ rastlino, da poÅŸene veliko novih poganjkov. Vsak nov poganjek je potencialno mesto za razvoj cvetnih socvetij. Zato moÄnejÅ¡a in bolj pogosta kot je rez (v mejah normale), bolj obilno bo cvetenje. Brez rezi rastlina porablja energijo za ohranjanje starih, olesenelih delov, namesto da bi jo usmerila v produkcijo cvetov.
Tretji pomemben vidik je pomlajevanje rastline. Z leti, Å¡e posebej pri prezimovanih primerkih, postane lantana olesenela in manj produktivna. MoÄna pomladitvena rez, pri kateri rastlino skrajÅ¡aÅ¡ skoraj do osnove, jo spodbudi, da iz speÄih popkov na starem lesu poÅŸene povsem nove, moÄne poganjke. Ta postopek, Äeprav je videti drastiÄen, lahko popolnoma prenovi staro in izÄrpano rastlino ter ji povrne mladostno moÄ in obilno cvetenje.
Nenazadnje, obrezovanje je kljuÄno za nadzor nad velikostjo in invazivnostjo. V nekaterih tropskih podnebjih, kjer lahko raste skozi vse leto, lantana velja za invazivno vrsto. Äeprav v naÅ¡em podnebju zmrzal omejuje njeno Å¡irjenje, lahko tudi pri nas doseÅŸe precejÅ¡nje razseÅŸnosti v eni sami sezoni. Redno krajÅ¡anje ohranja rastlino v ÅŸelenih mejah, kar je Å¡e posebej pomembno na manjÅ¡ih vrtovih, balkonih in v meÅ¡anih zasaditvah, kjer ne sme prerasti sosednjih rastlin.
VeÄ Älankov na to temo
Pravi Äas za obrezovanje
Äas obrezovanja je kljuÄnega pomena in je odvisen od cilja, ki ga ÅŸeliÅ¡ doseÄi. Glavno, moÄno obrezovanje se opravi zgodaj spomladi. To je najboljÅ¡i Äas za oblikovanje rastline in spodbujanje nove rasti za prihajajoÄo sezono. Z obrezovanjem poÄakaj, da mine nevarnost moÄnejÅ¡ih zmrzali, a ga opravi, preden rastlina zaÄne intenzivno odganjati. Pri prezimljenih rastlinah je to Äas, ko jih zaÄneÅ¡ prebujati iz zimskega mirovanja. Pri novih sadikah pa je to Äas, ko jih posadiÅ¡ ali kmalu po sajenju.
Med rastno sezono, od pozne pomladi do jeseni, se izvaja laÅŸje, vzdrÅŸevalno obrezovanje. To vkljuÄuje redno odstranjevanje odcvetelih cvetov, znano kot “deadheading”. S tem prepreÄiÅ¡, da bi rastlina tvorila semena, in jo spodbudiÅ¡ k nenehnemu nastavljanju novih popkov. Poleg tega lahko skozi poletje obÄasno skrajÅ¡aÅ¡ predolge ali neubogljive poganjke, da ohraniÅ¡ ÅŸeleno obliko in gostoto rastline. To lahko storiÅ¡ kadarkoli, saj se rastlina hitro odzove z novo rastjo.
Jeseni, pred prenosom rastline v zimovaliÅ¡Äe, se opravi Å¡e eno pomembno obrezovanje. Cilj te rezi je zmanjÅ¡ati velikost rastline, da bo laÅŸja za prenaÅ¡anje in bo zavzela manj prostora. Poganjke skrajÅ¡aj za pribliÅŸno polovico. To zmanjÅ¡a tudi listno maso, kar zmanjÅ¡a izgubo vode med zimovanjem in zmanjÅ¡a tveganje za bolezni in Å¡kodljivce v notranjih prostorih. Ne obrezuj prepozno jeseni, Äe rastlina ostane zunaj, saj bi nova rast, ki bi jo rez spodbudila, pomrznila ob prvi slani.
Äesa se je treba izogibati? Nikoli ne opravljaj moÄnega obrezovanja pozno jeseni na rastlinah, ki ostajajo zunaj (v milejÅ¡ih podnebjih), saj to spodbuja novo rast, ki nima Äasa, da bi se utrdila pred zimo. Prav tako se izogibaj obrezovanju v obdobjih ekstremne vroÄine ali suÅ¡e, saj to za rastlino predstavlja dodaten stres. NajboljÅ¡i Äas za rez je vedno zjutraj ali v oblaÄnem vremenu, ko so temperature milejÅ¡e.
Tehnike obrezovanja za bujno cvetenje
Za spodbujanje maksimalnega cvetenja je kljuÄna tehnika, imenovana “Å¡Äipanje” ali “pinciranje”. To je oblika lahkega obrezovanja, ki se izvaja redno skozi celotno rastno sezono, Å¡e posebej na mladih rastlinah. Postopek je preprost: s prsti ali majhnimi Å¡karjami odstraniÅ¡ sam vrh vsakega rastoÄega poganjka, tik nad parom listov. To spodbudi rast dveh novih poganjkov iz zalistja pod odÅ¡Äipnjenim vrhom, kar podvoji Å¡tevilo vej in poslediÄno Å¡tevilo cvetov.
Redno odstranjevanje odcvetelih socvetij je Å¡e ena nujna tehnika. Ko cvetovi v socvetju ovenijo, jih odreÅŸi skupaj s pecljem vse do prvega para listov pod socvetjem. To prepreÄi, da bi rastlina zaÄela tvoriti semena, kar je zanjo energijsko zelo potratno. Vsa energija, ki bi sicer Å¡la v razvoj semen, se tako preusmeri v tvorbo novih stranskih poganjkov in cvetnih popkov. Ta preprost ukrep lahko dramatiÄno podaljÅ¡a obdobje cvetenja.
Pomladitvena rez je drastiÄna tehnika, ki se uporablja za starejÅ¡e, olesenele in izÄrpane rastline. Zgodaj spomladi, preden se zaÄne nova rast, celotno rastlino poreÅŸi zelo nizko, na pribliÅŸno 10-15 centimetrov od tal. Äeprav je rastlina po takÅ¡ni rezi videti uniÄena, bo ta ukrep spodbudil rast popolnoma novih, moÄnih in zdravih poganjkov iz osnove. To je odliÄen naÄin za prenovo rastline, ki je izgubila svojo obliko in moÄ cvetenja, ter ji podariÅ¡ nov zaÄetek.
Pri samem rezu je pomembna tudi tehnika. Vedno reÅŸi pribliÅŸno pol centimetra nad listom ali popkom, ki je obrnjen navzven, stran od srediÅ¡Äa rastline. To spodbuja rast navzven in ohranja odprto, zraÄno sredino kroÅ¡nje, kar je pomembno za prepreÄevanje bolezni. Rez naj bo narejen pod rahlim kotom, tako da voda laÅŸje odteka z rane in se ne zadrÅŸuje na njej, kar bi lahko pospeÅ¡ilo gnitje.
Oblikovalna rez za ÅŸeleno formo
Obrezovanje ti omogoÄa, da lantano oblikujeÅ¡ v razliÄne forme, ki ustrezajo tvojemu vrtu in okusu. NajpogostejÅ¡a je vzgoja v obliki kompaktnega, zaobljenega grma. To doseÅŸeÅ¡ z rednim krajÅ¡anjem vseh poganjkov skozi sezono, da ohranjaÅ¡ enakomerno, gosto obliko. Spomladi rastlino moÄneje poreÅŸi, da postaviÅ¡ osnovno obliko, nato pa jo Äez poletje le Å¡e vzdrÅŸujeÅ¡ s krajÅ¡anjem posameznih vej, ki Å¡trlijo iz ÅŸelenega profila.
Zelo priljubljena je tudi vzgoja lantane v obliki majhnega drevesca ali standarda. Ta proces zahteva nekaj veÄ potrpljenja in se zaÄne z mlado rastlino. Izberi najmoÄnejÅ¡i, najbolj raven poganjek, ki bo postal deblo, vse ostale stranske poganjke pa redno odstranjuj. Poganjek privezuj ob oporo, da bo rasel naravnost. Ko doseÅŸe ÅŸeleno viÅ¡ino, mu odÅ¡Äipni vrh, da spodbudiÅ¡ razvejanje in oblikovanje kroÅ¡nje. Nato redno odstranjuj vse poganjke, ki rastejo na deblu, in oblikuj kroÅ¡njo z rednim krajÅ¡anjem.
Nekatere plazeÄe ali viseÄe sorte lantane so idealne za uporabo kot pokrovne rastline ali za sajenje v viseÄe koÅ¡are in balkonska korita. Tudi te sorte potrebujejo obrezovanje, da ostanejo goste in obilno cvetoÄe. Redno krajÅ¡aj konice poganjkov, da spodbudiÅ¡ stransko rast in prepreÄiÅ¡, da bi sredina rastline postala gola. Z obrezovanjem lahko tudi usmerjaÅ¡ rast in zagotoviÅ¡, da rastlina lepo prekrije ÅŸeleno povrÅ¡ino ali se elegantno preveÅ¡a Äez rob posode.
Ne glede na obliko, ki si jo izbral, je kljuÄ do uspeha doslednost. Oblikovanje ni enkratno dejanje, ampak stalen proces skozi celotno rastno sezono. Redno opazuj svojo rastlino, krajÅ¡aj, kar je odveÄ, in usmerjaj rast v ÅŸeleno smer. Z malo truda in rednimi posegi s Å¡karjami lahko iz preproste sadike lantane ustvariÅ¡ pravo malo umetnino, ki bo osrednja toÄka tvojega vrta ali terase.
ð·Â Flickr / SzerzÅ: Mauricio Mercadante / Licence: CC BY-NC-SA 2.0
