Obrezovanje in krajšanje kitajskega cesarskega drevesa

Obrezovanje in krajšanje sta ključna vrtnarska opravila, s katerima pomembno vplivamo na obliko, zdravje, rast in cvetenje kitajskega cesarskega drevesa. Čeprav je pavlovnija znana po svoji naravno lepi in hitri rasti, lahko s premišljenimi rezi dosežemo specifične cilje, od vzgoje ravnega debla za lesno vrednost do oblikovanja goste krošnje za senco ali spodbujanja rasti izjemno velikih listov v okrasne namene. Pravilna tehnika in čas obrezovanja sta bistvena za preprečevanje poškodb in stresa za drevo. Razumevanje, zakaj, kdaj in kako obrezovati, nam omogoča, da to mogočno drevo prilagodimo svojim željam in potrebam prostora, v katerem raste.

Glavni cilji obrezovanja so večplastni in odvisni od starosti drevesa ter namena gojenja. Osnovni cilj je vzdrževanje zdravja drevesa, kar dosežemo z odstranjevanjem vseh odmrlih, poškodovanih ali bolnih vej. Takšne veje so namreč potencialno vstopno mesto za škodljivce in bolezni, hkrati pa predstavljajo varnostno tveganje, saj lahko padejo in povzročijo škodo. Z rednim sanitarnim obrezovanjem ohranjamo drevo v dobri kondiciji in podaljšujemo njegovo življenjsko dobo.

Drugi pomemben cilj je oblikovanje strukture drevesa, zlasti v mladosti. Z vzgojno rezjo usmerjamo rast in gradimo močno, stabilno ogrodje krošnje. To vključuje odstranjevanje konkurenčnih vrhov, križajočih se vej in vej, ki rastejo pod neugodnim kotom. Pravilno oblikovana krošnja je bolj zračna in prepušča več svetlobe v notranjost, kar zmanjšuje tveganje za glivične bolezni in spodbuja enakomeren razvoj. S pravočasno vzgojno rezjo se izognemo potrebi po večjih in bolj invazivnih posegih v kasnejših letih.

Tretji cilj je lahko nadzor nad velikostjo in obliko drevesa. Pavlovnija zraste zelo hitro in doseže precejšnjo velikost, kar morda ni vedno zaželeno v manjših vrtovih. Z rednim krajšanjem lahko omejimo njeno končno višino in širino, vendar je treba to početi premišljeno, da ne uničimo naravne oblike drevesa. V nekaterih primerih, na primer pri gojenju ob hiši ali električnih vodih, je obrezovanje nujno za zagotavljanje varnosti in preprečevanje škode.

Nazadnje, poseben cilj obrezovanja je lahko spodbujanje določenih lastnosti, kot je rast izjemno velikih listov. To dosežemo s tehniko, imenovano kupičenje ali pomlajevanje, pri kateri drevo vsako leto porežemo skoraj do tal. Ta drastičen poseg preusmeri vso rastno energijo v razvoj močnih poganjkov z listi, ki so lahko bistveno večji kot na običajnem drevesu. Vendar pa je treba vedeti, da tako gojena rastlina ne bo cvetela.

Najboljši čas za obrezovanje

Optimalen čas za večino vrst obrezovanja kitajskega cesarskega drevesa je v obdobju mirovanja, ko drevo nima listov. To je običajno od pozne jeseni, po odpadanju listja, do zgodnje pomladi, preden se začnejo pretakati sokovi. Obrezovanje v tem času ima več prednosti. Struktura drevesa je brez listja jasno vidna, kar olajša odločanje o tem, katere veje odstraniti. Poleg tega je drevo v mirovanju manj občutljivo na stres, ki ga povzroči rez, in tveganje za okužbo ran je manjše.

Zgodnja pomlad, preden brsti začnejo odganjati, je pogosto najboljši termin. Rane, ki nastanejo pri obrezovanju, se bodo z začetkom rastne sezone hitro začele celiti, kar zmanjšuje možnost vdora bolezni. Izogibati se je treba obrezovanju v obdobjih močne zmrzali, saj lahko zelo nizke temperature poškodujejo tkivo okoli reza in upočasnijo celjenje. Prav tako ni priporočljivo obrezovati pozno spomladi ali poleti, ko drevo aktivno raste, saj to povzroča močno iztekanje soka in nepotreben stres.

Manjše korekcijske reze, kot je odstranjevanje manjših odmrlih vejic ali divjih poganjkov iz debla, lahko opravimo kadarkoli med letom. Poletno obrezovanje se včasih uporablja za omejevanje rasti preveč bujnih poganjkov, vendar mora biti to omejeno na manjše posege. Drastično poletno obrezovanje odstrani veliko listne mase, kar zmanjša sposobnost drevesa za fotosintezo in ga lahko oslabi.

Za tehniko kupičenja (coppicing) je edini pravi čas zgodnja pomlad, tik preden se začne rast. Drevo se poreže zelo nizko, običajno na višino 10-15 cm nad tlemi. To spodbudi rast močnih novih poganjkov iz spečih brstov na preostalem delu debla. Ta postopek se ponavlja vsako leto, da se ohrani grmičasta rast z velikimi listi.

Tehnike obrezovanja in pravilni rezi

Pri obrezovanju je ključnega pomena uporaba pravega orodja. Za tanjše veje zadostujejo ostre in kakovostne sadjarske škarje, za debelejše pa je potrebna ročna žaga z ostrimi zobmi. Orodje mora biti vedno čisto in po možnosti razkuženo (npr. z alkoholom), da preprečimo prenos bolezni. Tupi in scefrani rezi se celijo počasneje in so bolj dovzetni za okužbe.

Pri odstranjevanju veje je treba rez opraviti na pravem mestu, da se rana čim hitreje in pravilneje zaceli. Manjše veje odrežemo tik nad brstom, ki je obrnjen navzven od krošnje. Rez naj bo rahlo poševen, stran od brsta, da voda odteka in se ne nabira na njem. Pri odstranjevanju večje veje je treba rez narediti tik ob vejnem obroču – zadebeljenem delu na stiku veje z deblom ali z večjo vejo. Ne smemo pustiti predolgega štrclja, prav tako pa ne smemo poškodovati samega vejnega obroča, saj ta vsebuje tkivo, ki je ključno za celjenje rane.

Debelejše in težje veje je treba odstranjevati po metodi treh rezov, da preprečimo trganje lubja na deblu. Prvi rez naredimo na spodnji strani veje, približno 20-30 cm od debla, in sicer zarežemo približno do četrtine debeline veje. Drugi rez naredimo na zgornji strani veje, nekaj centimetrov bolj navzven od prvega reza. Ko žagamo, se bo veja pod lastno težo prelomila in varno padla, ne da bi se lubje zatrgalo. Nazadnje odstranimo preostali štrcelj z gladkim tretjim rezom tik ob vejnem obroču.

Po obrezovanju večjih vej (s premerom nad 5 cm) se pogosto postavlja vprašanje o uporabi premazov za rane. Starejša praksa je velevala premazovanje ran s cepilno smolo, novejše raziskave pa kažejo, da drevo rano najbolje zaceli samo. Premazi lahko celo zadržujejo vlago in ustvarijo pogoje za razvoj gliv. Uporaba premazov je smiselna le v redkih primerih, na primer pri drevesih, ki so zelo občutljiva na določene bolezni, ali za preprečevanje vdora lesnih črvov. Na splošno pa velja, da je gladek in pravilen rez najboljša zaščita.

Vzgojna rez v mladosti

Vzgojna rez v prvih letih po sajenju je ključna za razvoj močne in dobro strukturirane krošnje. Glavni cilj je vzpostavitev enega samega, močnega vodilnega vrha (provodnika), ki bo tvoril osrednjo os drevesa. Če se razvijeta dva ali več konkurenčnih vrhov, jih je treba čim prej odstraniti in pustiti le najmočnejšega in najbolj navpičnega. To preprečuje nastanek šibkih, V-oblikovanih razsoh, ki se lahko kasneje pod težo snega ali v vetru razcepijo.

V prvih nekaj letih je priporočljivo tudi postopoma odstranjevati spodnje stranske veje, da dvignemo krošnjo in oblikujemo čisto deblo do želene višine (običajno 2-3 metre). Tega ne storimo naenkrat, ampak vsako leto odstranimo le nekaj najnižjih vej. Te spodnje veje v mladosti pomagajo pri debeljenju debla, zato jih ne odstranimo prehitro. S postopnim odstranjevanjem zagotovimo, da drevo ohrani dovolj listne mase za fotosintezo.

Pri izbiri ogrodnih vej, ki bodo tvorile osnovno strukturo krošnje, pazimo na njihovo razporeditev. Izbiramo veje, ki so enakomerno razporejene okoli debla in imajo širok kot izraščanja (med 45 in 90 stopinjami glede na deblo). Veje z ozkim kotom so strukturno šibkejše in bolj nagnjene k lomljenju. Odstranjujemo tudi veje, ki se križajo, drgnejo med seboj ali rastejo navznoter proti sredini krošnje.

Cilj vzgojne rezi ni odstraniti čim več vej, ampak le tiste, ki so problematične. V vsakem letu ne bi smeli odstraniti več kot 25-30 % celotne listne mase. Preveč radikalno obrezovanje lahko drevo šokira in upočasni njegovo rast. S potrpežljivim in premišljenim oblikovanjem v prvih letih bomo vzgojili močno, zdravo in estetsko drevo, ki v odrasli dobi ne bo potrebovalo večjih korekcijskih posegov.

Posebne tehnike krajšanja

Kupičenje (coppicing) je, kot že omenjeno, najbolj drastična oblika krajšanja. Z letnim rezanjem drevesa skoraj do tal dosežemo, da iz koreninskega sistema poženejo številni močni poganjki, ki nosijo izjemno velike liste, dolge tudi do 60 cm. Ta tehnika se uporablja izključno v okrasne namene za ustvarjanje dramatičnega, tropskega videza na vrtu. Tako gojena pavlovnija ne tvori debla in ne cveti, ampak deluje kot velika, listnata trajnica. Postopek zahteva sončno lego in bogata, vlažna tla, da podpira tako intenzivno letno rast.

Pollarding je podobna tehnika, vendar se drevo ne reže pri tleh, ampak na določeni višini debla (običajno 2-3 metre). Na vrhu debla se pusti odebeljena “glava”, iz katere vsako leto poženejo novi poganjki. Te poganjke se nato vsako leto v obdobju mirovanja odreže nazaj do glave. Ta metoda se tradicionalno uporablja za pridelavo lesa za kurjavo ali orodje, danes pa tudi v urbanem okolju za nadzor nad velikostjo dreves. Tako drevo ohranja stalno višino, hkrati pa vsako leto proizvede gost šop mladih poganjkov.

Obrezovanje za spodbujanje cvetenja pri pavlovniji običajno ni potrebno, saj drevo naravno obilno cveti, če ima zadosti sonca. Ker se cvetni brsti razvijejo na lanskem lesu, bi z močnim spomladanskim obrezovanjem dejansko odstranili večino cvetov. Če je obrezovanje potrebno zaradi velikosti ali oblike, ga je najbolje opraviti takoj po cvetenju. Tako damo drevesu dovolj časa, da čez poletje razvije nove poganjke, na katerih se bodo oblikovali cvetni brsti za naslednje leto.

Redčenje krošnje je tehnika, s katero izboljšamo zračnost in osvetljenost notranjih delov drevesa. Pri tem selektivno odstranimo nekatere veje v celoti, vse do njihovega izvora. S tem ne spreminjamo bistveno velikosti ali oblike drevesa, ampak le zmanjšamo gostoto krošnje. To je koristen ukrep za preprečevanje glivičnih bolezni in za izboljšanje vitalnosti preostalih vej, ki dobijo več svetlobe in hranil. Redčenje je manj invazivno kot krajšanje vej in ohranja naravno strukturo drevesa.