Črni bor je drevo, ki v naravi razvije mogočno in slikovito krošnjo brez kakršnegakoli človeškega posredovanja. Zaradi te naravne težnje po lepi rasti obrezovanje pogosto ni potrebno, še posebej, če ima drevo dovolj prostora za svoj razvoj. Kljub temu pa obstajajo številni razlogi, tako estetski kot praktični, zaradi katerih je obrezovanje ali krajšanje črnega bora včasih smiselno in celo zaželeno. Pravilno izvedeno obrezovanje lahko izboljša zdravje drevesa, nadzoruje njegovo velikost, spodbudi gostejšo rast in ustvari želeno obliko, medtem ko lahko nepravilni posegi povzročijo nepopravljivo škodo.
Eden najpogostejših razlogov za obrezovanje je odstranjevanje mrtvih, poškodovanih ali bolnih vej. Takšne veje niso le estetsko moteče, ampak predstavljajo tudi nevarnost, saj se lahko zlomijo in padejo. Poleg tega so odmrle veje idealno vstopno mesto za različne bolezni in škodljivce, ki se lahko kasneje razširijo na zdrave dele drevesa. Redna sanitarna rez je zato ključen del vzdrževanja, ki prispeva k dolgoročnemu zdravju in varnosti drevesa. Odstraniti je treba tudi veje, ki se med seboj križajo ali drgnejo, saj drgnjenje povzroča rane na lubju.
V manjših vrtovih je pogosto potrebno nadzorovati velikost črnega bora, da ne preraste razpoložljivega prostora. S pravilnimi tehnikami krajšanja je mogoče ohraniti drevo manjše in bolj kompaktno, ne da bi pri tem uničili njegovo naravno obliko. To je še posebej pomembno pri gojenju bora v bližini hiš, električnih vodov ali drugih struktur. Obrezovanje se uporablja tudi v estetske namene, na primer pri oblikovanju bonsajev ali pri ustvarjanju posebnih, topiary oblik v formalnih vrtovih.
Pomembno je razumeti, kako se bor odziva na obrezovanje. Za razliko od listavcev, bori nimajo spečih brstov na starem lesu. To pomeni, da če vejo odrežeš v olesenel del, kjer ni iglic, na tistem mestu ne bo pognala nova rast. Rezanje v star les zato povzroči trajne praznine v krošnji. Vse obrezovanje mora biti opravljeno na mladih poganjkih ali pa tako, da na veji ostanejo zeleni deli z iglicami, iz katerih se lahko razvijejo novi brsti.
Pravi čas za obrezovanje
Izbira pravega časa za obrezovanje je ključnega pomena za zmanjšanje stresa za drevo in zagotavljanje hitrega celjenja ran. Najboljši čas za večje posege in odstranjevanje vej je pozno pozimi ali zgodaj spomladi, v obdobju mirovanja drevesa. V tem času je pretok sokov najmanjši, kar zmanjšuje iztekanje smole iz ran. Poleg tega je drevo brez listja (pri listavcih v bližini) lažje pregledno, kar omogoča boljšo oceno, katere veje je treba odstraniti. Rane, ki nastanejo v tem obdobju, se bodo hitro začele celiti s pričetkom pomladanske rasti.
Več člankov na to temo
Izogibaj se obrezovanju v pozni jeseni. Rane, ki nastanejo takrat, se pred zimo ne bodo imele časa zaceliti, kar poveča tveganje za poškodbe zaradi zmrzali in vdor bolezni. Prav tako ni priporočljivo obrezovati v vročih in suhih poletnih mesecih, saj to za drevo predstavlja dodaten stres. Edina izjema je odstranjevanje sveže poškodovanih ali bolnih vej, kar je treba storiti takoj, ne glede na letni čas, da se prepreči nadaljnja škoda ali širjenje okužbe.
Za nadzor velikosti in spodbujanje gostejše rasti se uporablja tehnika, imenovana “pinciranje” ali krajšanje svečk. To se izvaja pozno spomladi, ko se novi poganjki, imenovani svečke, že razvijejo, vendar se iglice na njih še niso popolnoma odprle in razširile. V tem kratkem časovnem oknu so svečke mehke in jih je mogoče enostavno skrajšati s prsti ali škarjami. Ta postopek je treba opraviti vsako leto, če želimo ohraniti kompaktno obliko.
Čas pinciranja je odvisen od lokalne klime in vremenskih razmer, zato je pomembno opazovati drevo. Običajno je to v maju ali v začetku junija. Če postopek opravimo prezgodaj, se lahko razvijejo novi brsti na vrhu skrajšane svečke, kar ni zaželeno. Če pa čakamo predolgo in se iglice že razprejo, bo rez poškodoval iglice in povzročil rjavenje konic, kar je estetsko moteče.
Tehnike obrezovanja in krajšanja
Pri odstranjevanju večjih vej je ključno, da rez izvedemo pravilno, da ne poškodujemo debla. Uporabljaj metodo treh rezov, da preprečiš trganje lubja. Prvi rez naredi na spodnji strani veje, približno 20-30 cm od debla, in sicer do približno četrtine debeline veje. Drugi rez naredi na zgornji strani veje, nekaj centimetrov dlje od prvega reza. Večina teže veje bo padla na tej točki. Tretji, končni rez naredi tik ob vejnem ovratniku, to je zadebeljenem delu na dnu veje. Ne reži plosko ob deblu.
Več člankov na to temo
Vejni ovratnik vsebuje specializirane celice, ki so ključne za hitro in učinkovito celjenje rane. Če ga odstraniš, bo celjenje počasnejše, tveganje za okužbe pa večje. Prav tako ne puščaj predolgega štrclja, saj se ta ne bo mogel pravilno zarasti in bo sčasoma propadel. Uporabljaj ostro in čisto orodje – ročno žago za debelejše veje in sadjarske škarje za tanjše. Po vsakem rezu, še posebej pri odstranjevanju bolnih vej, orodje razkuži.
Pinciranje svečk je glavna tehnika za nadzor velikosti in gostote. Z odlomom ali odrezom svečke preprečimo rast poganjka v dolžino in spodbudimo razvoj stranskih brstov pod mestom reza. To vodi v krajše, a bolj gosto razvejane veje. Običajno se svečko skrajša za polovico do dveh tretjin njene dolžine. Močnejše svečke na vrhu drevesa in na zunanjih delih krošnje skrajšamo bolj, šibkejše v notranjosti in na spodnjih vejah pa manj, da uravnotežimo rast.
Ta tehnika omogoča natančen nadzor nad končno obliko drevesa. Z doslednim letnim pinciranjem lahko črni bor ohranimo na želeni višini in širini več desetletij. To je osnova za gojenje bonsajev in ustvarjanje “oblakastih” dreves (niwaki), priljubljenih v japonskih vrtovih. Tehnika zahteva potrpljenje in doslednost, vendar so rezultati lahko izjemno impresivni in omogočajo vključitev tega mogočnega drevesa tudi v manjše prostore.
Pogoste napake pri obrezovanju
Najpogostejša in najbolj usodna napaka pri obrezovanju borovcev je rezanje v star, olesenel les brez iglic. Kot že omenjeno, na takšnem mestu ne bo nove rasti, kar pomeni, da bo nastala luknja v krošnji ostala za vedno. Preden karkoli odrežeš, se prepričaj, da na delu veje, ki ostane na drevesu, obstajajo zdrave iglice ali stranski poganjki. Edina izjema je popolna odstranitev veje pri deblu.
Druga pogosta napaka je uporaba neprimernega ali topega orodja. Topo orodje cepi in trga lesna tkiva, namesto da bi naredilo gladek rez. Takšne razcefrane rane se veliko težje celijo in so bolj dovzetne za okužbe. Vedno poskrbi, da so tvoje škarje in žage ostre in čiste. Redno jih brusi in razkužuj, še posebej pri prehodu z enega drevesa na drugo, da preprečiš prenos bolezni.
Prekomerno obrezovanje je prav tako škodljivo. Nikoli ne odstrani več kot četrtine do tretjine žive krošnje naenkrat. Drevo potrebuje iglice za fotosintezo in proizvodnjo energije. Če mu odstranimo preveč listne mase, ga bomo močno oslabili in izpostavili stresu. Obrezovanje je treba načrtovati postopoma, skozi več let, če so potrebni večji posegi za preoblikovanje drevesa.
Mnogi vrtnarji delajo napako, ker se bojijo pincirati svečke in namesto tega krajšajo poganjke kasneje v sezoni, ko so iglice že razvite. To povzroči, da se konice prerezanih iglic posušijo in porjavijo, kar je zelo grdo na pogled. Če si zamudil pravi čas za pinciranje, je bolje, da tisto leto obrezovanje preskočiš in počakaš na naslednjo pomlad, kot da poškoduješ iglice in pokvariš videz drevesa.
Posebni primeri in cilji obrezovanja
Obrezovanje za izboljšanje zračnosti krošnje je pomemben preventivni ukrep proti glivičnim boleznim. Z zmernim redčenjem notranjih, pregostih vej omogočimo boljše kroženje zraka in hitrejše sušenje iglic po dežju. To ustvarja manj ugodne pogoje za razvoj patogenov. Pri tem se osredotočimo na odstranjevanje šibkejših, navznoter rastočih vej in ohranjanje močne in dobro razporejene strukture glavnih vej.
Pri drevesih z več vrhovi (dvojčki) je priporočljivo, da že v mladosti enega od vodilnih poganjkov odstranimo. To prepreči razvoj tekmovalnih debel, ki lahko v odrasli dobi ustvarijo šibko razsoho, kjer se sneg in led lažje nabirata in povečata nevarnost razcepa debla med nevihtami. Z izbiro enega samega, močnega vodilnega vrha spodbujamo razvoj močnejše in bolj stabilne strukture drevesa.
Pri poškodbah zaradi snega ali vetra je potrebna takojšnja sanacijska rez. Vse zlomljene in natrgane veje je treba čim prej čisto odrezati do najbližjega zdravega razcepa ali do debla. Gladki rezi se bodo celili veliko hitreje kot raztrgane rane. Če so poškodbe obsežne in je prizadeto celotno drevo, je včasih smiselno poklicati profesionalnega arborista, da oceni stanje in varno odstrani poškodovane dele.
Obrezovanje črnega bora za estetske namene, kot je ustvarjanje niwakija, zahteva veliko znanja, potrpljenja in umetniškega čuta. Postopek se začne že na mladi rastlini in vključuje redno pinciranje, odstranjevanje odvečnih vej in včasih tudi žičenje za usmerjanje rasti. Cilj je ustvariti stilizirano, a naravno podobo postaranega drevesa. To je napredna tehnika, ki zahteva študij in prakso, vendar lahko prinese izjemne rezultate in ustvari osrednjo točko vrta.
