Obrezovanje je eno od ključnih vrtnarskih opravil, ki pripomore k zdravju, lepoti in dolgi življenjski dobi bodičaste vrtnice. Čeprav ta trpežna grmovnica dobro uspeva tudi z minimalnimi posegi, s pravilno in premišljeno rezjo dosežemo več ciljev hkrati: ohranjamo želeno obliko in velikost grma, spodbujamo obilnejše cvetenje, izboljšujemo kroženje zraka v krošnji ter preprečujemo bolezni. Razumevanje osnovnih principov obrezovanja, pravilnega časa za rez in ustreznih tehnik je bistveno za vsakogar, ki želi iz svoje bodičaste vrtnice potegniti največ.
Za razliko od mnogih modernih vrtnic, ki zahtevajo natančno in redno obrezovanje, je bodičasta vrtnica precej bolj tolerantna. Njena naravna oblika rasti je gosta in grmasta, zato je cilj obrezovanja predvsem ohranjanje te naravne lepote in vitalnosti, ne pa strogo oblikovanje. Glavni poudarek je na odstranjevanju odmrlega, poškodovanega ali bolnega lesa, kar je osnova za zdravje vsake rastline. Ta sanitarna rez je najpomembnejši del obrezovanja in jo je treba opraviti redno.
Drugi pomemben cilj je redčenje grma. Bodičasta vrtnica sčasoma postane zelo gosta, kar lahko ovira kroženje zraka in prodiranje svetlobe v notranjost krošnje. To ustvarja ugodne pogoje za razvoj glivičnih bolezni. Z odstranitvijo nekaterih starejših vej in tistih, ki rastejo pregosto ali se križajo, odpremo krošnjo in izboljšamo pogoje za rast. S tem ne le zmanjšamo tveganje za bolezni, ampak tudi spodbudimo rast novih, mladih poganjkov, ki bodo v prihodnjih letih bogateje cveteli.
Pri starejših, zanemarjenih grmih je včasih potrebna bolj drastična, pomlajevalna rez. S tem postopkom postopoma odstranimo star, neproduktiven les in spodbudimo rast novih poganjkov iz osnove. To grmu povrne moč, vitalnost in izboljša cvetenje. Ne glede na vrsto rezi pa je ključnega pomena uporaba ostrega in čistega orodja, saj gladki rezi omogočajo hitrejše celjenje in zmanjšujejo možnost okužb.
Osnovni principi obrezovanja
Preden se lotimo obrezovanja, je pomembno razumeti nekaj osnovnih principov, ki veljajo za večino grmovnic, vključno z bodičasto vrtnico. Prvo in najpomembnejše pravilo je, da vedno odstranimo odmrle, bolne ali poškodovane veje. To je tako imenovana sanitarna rez. Mrtve veje so grde na pogled in lahko postanejo gojišče za bolezni in škodljivce. Režemo jih vse do zdravega lesa, ki ga prepoznamo po zeleni barvi pod lubjem in svetli sredici.
Več člankov na to temo
Drugi princip je redčenje. Odstranimo veje, ki se med seboj drgnejo ali križajo, saj drgnjenje povzroča rane, ki so vstopno mesto za okužbe. Prav tako odstranimo šibke, tanke vejice in tiste, ki rastejo navznoter, proti središču grma. Cilj je ustvariti odprto, zračno strukturo, ki omogoča, da sonce in zrak dosežeta vse dele rastline. S tem zmanjšamo vlažnost v krošnji in preprečujemo razvoj glivičnih bolezni.
Tretji princip se nanaša na tehniko rezi. Rez vedno naredimo približno pol centimetra nad zdravim, navzven obrnjenim brstom. Brst je majhen izrastek na veji, iz katerega bo pognal nov poganjek. Če je brst obrnjen navzven, bo nov poganjek rasel stran od središča grma, kar prispeva k odprti rasti. Rez naj bo poševen, obrnjen stran od brsta, tako da deževnica odteka in se ne nabira na rezu ali brstu, kar bi lahko povzročilo gnitje.
Pomembno je tudi vedeti, na kakšnem lesu rastlina cveti. Bodičasta vrtnica cveti pretežno na lanskem lesu, torej na poganjkih, ki so zrasli v prejšnji sezoni. To pomeni, da s premočnim krajšanjem vseh vej pred cvetenjem lahko odstranimo večino cvetnih nastavkov. Zato je obrezovanje usmerjeno bolj v redčenje in odstranjevanje najstarejših vej kot pa v splošno krajšanje vseh poganjkov. S tem ohranimo cvetni potencial in hkrati spodbujamo novo rast.
Kdaj je najboljši čas za obrezovanje
Izbira pravega časa za obrezovanje je ključna za uspeh in zdravje rastline. Glavno obrezovanje bodičaste vrtnice je najbolje opraviti v obdobju mirovanja, ko je rastlina brez listov. To je običajno pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden začnejo brsti močneje odganjati. V tem času je struktura grma dobro vidna, kar olajša odločitev, katere veje odstraniti. Poleg tega je rastlina v mirovanju, zato je stres zaradi rezi manjši, sokovi pa še ne krožijo tako intenzivno.
Več člankov na to temo
Idealno obdobje je konec februarja ali v marcu, odvisno od lokalnega podnebja. Pomembno je, da je nevarnost najhujših zimskih zmrzali že mimo. Obrezovanje sredi zime, ob zelo nizkih temperaturah, lahko povzroči poškodbe lesa okoli reza zaradi zmrzali. Po drugi strani pa s posegom ne smemo čakati predolgo v pomlad. Če obrezujemo, ko so mladi poganjki že dolgi nekaj centimetrov, po nepotrebnem odstranimo energijo, ki jo je rastlina že vložila v njihovo rast.
Poleg glavnega spomladanskega obrezovanja lahko manjše korekcijske rezi opravljamo tudi med rastno sezono. Takoj po cvetenju lahko na primer odstranimo odcvetela socvetja, čeprav to pri bodičasti vrtnici ni nujno, saj se iz njih razvijejo okrasni plodovi. Med poletjem lahko odstranimo tudi morebitne divje poganjke, ki rastejo iz podlage pod cepljenim mestom, ali pa veje, ki so se poškodovale med nevihto.
Jesensko obrezovanje se na splošno odsvetuje. Kot že omenjeno, lahko rez pozno v sezoni spodbudi rast novih poganjkov, ki niso dovolj zreli, da bi preživeli zimo. Poleg tega so sveže rane bolj občutljive na zimsko vlago in mraz. Jeseni se omejimo le na najnujnejšo sanitarno rez, torej odstranjevanje očitno bolnih ali zlomljenih vej, ki bi lahko predstavljale vir težav čez zimo. Vsa večja dela z obrezovanjem prihranimo za konec zime.
Orodja in tehnike za pravilno rez
Za kakovostno obrezovanje je nujna uporaba primernega, ostrega in čistega orodja. Topo orodje trga in mečka rastlinsko tkivo, kar povzroča večje rane, ki se počasneje celijo in so bolj dovzetne za okužbe. Osnovno orodje za obrezovanje bodičaste vrtnice so dobre vrtnarske škarje (orezovalnik), ki jih uporabljamo za rezanje tanjših vej, do premera približno poldrugega centimetra. Za debelejše veje, ki jih z navadnimi škarjami ne moremo odrezati, uporabimo škarje z dolgimi ročaji (vzvodne škarje), ki omogočajo večjo moč.
Za odstranjevanje najdebelejših, starih vej pri osnovi grma pa bomo potrebovali zložljivo vrtnarsko žago. Žaga naj ima ostre zobe, ki omogočajo čist in gladek rez brez cefranja. Ne glede na to, katero orodje uporabljamo, mora biti pred uporabo in po njej temeljito očiščeno. Še posebej pomembno je razkuževanje rezil, na primer z alkoholom, če prehajamo z obrezovanja bolne rastline na zdravo ali med različnimi grmi, da preprečimo prenos bolezni.
Tehnika rezi je prav tako pomembna. Kot smo že omenili, tanjše veje režemo poševno, približno pol centimetra nad navzven obrnjenim brstom. Pri odstranjevanju celotne veje jo odrežemo čim bližje osnovi, iz katere raste (na primer glavnemu steblu ali tik pri tleh), vendar pazimo, da ne poškodujemo tako imenovanega vejničnega obroča. To je rahlo zadebeljen del na stiku veje z osnovo, ki vsebuje celice, pomembne za hitro in pravilno celjenje rane.
Pri delu z bodičasto vrtnico, ki je, kot pove ime, polna ostrih trnov, je nujna tudi ustrezna zaščitna oprema. Debele, robustne vrtnarske rokavice, ki segajo visoko po podlakti, so nujne za zaščito rok pred praskami in vbodi. Priporočljiva so tudi zaščitna očala, ki ščitijo oči pred vejami, ki se lahko med delom nepričakovano upognejo. Udobna in trpežna oblačila bodo prav tako pripomogla k varnejšemu in prijetnejšemu delu.
Pomlajevalna rez za starejše grme
Sčasoma lahko tudi nezahtevna bodičasta vrtnica postane pregosta, olesenela in manj cvetoča. Starejše veje postanejo manj produktivne, proizvedejo manj cvetov in zavirajo rast novih, mladih poganjkov. V takem primeru je čas za pomlajevalno rez, s katero grmu povrnemo vitalnost in ga spodbudimo k obnovi. Pomlajevanje je postopek, ki ga običajno izvajamo postopoma, v obdobju dveh do treh let, da rastline ne izpostavimo prevelikemu šoku.
Postopek se začne z identifikacijo najstarejših, najdebelejših in najbolj olesenelih vej v grmu. To so običajno tiste, ki so temnejše barve, imajo hrapavo lubje in malo stranskih poganjkov. Cilj je, da vsako leto odstranimo približno tretjino teh najstarejših vej. Z ostro žago jih odrežemo čim bližje talni površini. S tem naredimo prostor in spodbudimo rast novih, močnih poganjkov neposredno iz koreninskega vratu ali osnove grma.
Prvo leto torej odstranimo tretjino starih vej. Rastlina se bo na to odzvala z rastjo novih poganjkov. Naslednje leto, ponovno pozno pozimi, odstranimo naslednjo tretjino preostalih starih vej in hkrati po potrebi razredčimo lani zrasle nove poganjke, tako da pustimo le nekaj najmočnejših. Tretje leto ponovimo postopek z zadnjo tretjino starih vej. Po treh letih bomo tako popolnoma prenovili grm, ki bo sestavljen iz mladih, eno-, dvo- in triletnih poganjkov.
V primeru izjemno zanemarjenega in zaraščenega grma se lahko odločimo tudi za bolj drastično, radikalno rez. To pomeni, da vse veje naenkrat odrežemo približno 10-15 cm nad tlemi. Ta metoda je velik šok za rastlino in obstaja tveganje, da si ne bo opomogla, vendar je bodičasta vrtnica dovolj trpežna, da jo običajno dobro prenese. Po takšni rezi bo rastlina iz osnove pognala številne nove poganjke, ki jih bomo morali v naslednjih letih skrbno redčiti in oblikovati v nov, zdrav grm.
Oblikovna rez za estetski videz
Poleg sanitarne in pomlajevalne rezi lahko obrezovanje uporabimo tudi za ohranjanje ali izboljšanje estetskega videza grma. Cilj oblikovne rezi ni ustvarjanje strogih geometrijskih oblik, ampak poudarjanje naravne, graciozne rasti bodičaste vrtnice. Gre za subtilne popravke, s katerimi uravnotežimo obliko grma, nadzorujemo njegovo velikost in poskrbimo za prijeten videz v vrtni kompoziciji. To rez opravljamo hkrati z glavno spomladansko rezjo.
Najprej se od grma nekoliko oddaljimo in si ga ogledamo z vseh strani, da dobimo občutek za njegovo celotno obliko in simetrijo. Opazujemo, ali so kakšne veje predolge in štrlijo iz sicer skladne oblike. Takšne “divje” poganjke lahko skrajšamo na dolžino, ki se ujema z ostalimi. Pri krajšanju vedno režemo nad brstom, ki je obrnjen v smer, v katero želimo usmeriti novo rast. Če želimo grm razširiti, režemo nad navzven obrnjenim brstom, če ga želimo zožiti, pa nad navznoter obrnjenim.
Oblikovna rez vključuje tudi nadzor nad končno višino in širino grma. Če grm postaja prevelik za prostor, ki smo mu ga namenili, lahko vse poganjke enakomerno skrajšamo za približno tretjino njihove dolžine. Pri tem pazimo, da ohranimo naravno zaobljeno obliko in se izogibamo ploščatemu, “postriženemu” videzu. Pomembno je vedeti, da bo takšno krajšanje nekoliko zmanjšalo število cvetov v tisti sezoni, saj rastlina cveti na lanskem lesu.
Bodičasta vrtnica se pogosto uporablja za žive meje. V tem primeru je oblikovna rez nekoliko drugačna in je usmerjena v spodbujanje goste, prepletene rasti. Po sajenju mlade rastline močno porežemo, da spodbudimo razraščanje iz osnove. V naslednjih letih redno krajšamo vrhove in stranske poganjke, da se živa meja zgosti. Tudi pri striženih živih mejah je pomembno, da je osnova nekoliko širša od vrha, da spodnji deli dobijo dovolj svetlobe in ne ogolijo.
📷No machine-readable author provided. Svdmolen assumed (based on copyright claims)., CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons
