Obrezovanje in krajšanje atlantske cedre

Atlantska cedra je drevo, ki slovi po svoji naravni, veličastni in pogosto slikoviti rasti. V večini primerov zato ne potrebuje rednega ali intenzivnega obrezovanja. Njena naravna oblika je ena njenih največjih odlik, zato je vsak poseg z žago ali škarjami treba skrbno premisliti. Kljub temu pa obstajajo situacije, ko je obrezovanje potrebno in koristno, bodisi za odstranjevanje poškodovanih vej, ohranjanje zdravja drevesa, nadzor nad velikostjo v omejenem prostoru ali za posebne estetske namene, kot je vzgoja bonsajev. Pravilna tehnika in čas obrezovanja sta ključna, da poseg drevesu koristi in ne povzroči dolgoročne škode.

Osnovni namen obrezovanja atlantske cedre je sanitarna rez. To pomeni odstranjevanje vseh suhih, bolnih, poškodovanih ali drgnąčih se vej. Takšne veje niso le estetsko moteče, ampak predstavljajo tudi potencialno nevarnost, saj so lahko vhodna vrata za bolezni in škodljivce. Poleg tega lahko odmrle veje v vetru padejo in povzročijo škodo. Sanitarno rez je najbolje opraviti, ko opazimo težavo, ne glede na letni čas, čeprav je idealno to storiti v obdobju mirovanja.

Pri odstranjevanju vej je ključnega pomena, da rez izvedemo pravilno. Veje vedno režemo tik ob vejnem ovratniku, to je zadebeljenem delu na stiku veje z deblom ali večjo vejo. Nikoli ne smemo pustiti štrclja, saj se ta težko celi in je idealno mesto za razvoj gnilobe. Prav tako ne smemo zarezati v sam vejni ovratnik, saj vsebuje tkivo, ki je ključno za hitro in pravilno celjenje rane. Rez mora biti gladek in čist, zato vedno uporabljamo ostro in razkuženo orodje.

Orodje, ki ga uporabljamo, mora biti primerno debelini vej. Za tanjše veje zadostujejo ročne škarje, za nekoliko debelejše pa močnejše, dvoročne škarje. Za veje, debelejše od nekaj centimetrov, je potrebna žaga. Ne glede na orodje je ključno, da je ostro, saj topa rezila trgajo tkivo in povzročajo večje rane, ki se težje celijo. Pred in po uporabi, še posebej če prehajamo z enega drevesa na drugega, je orodje treba razkužiti z alkoholom ali drugim razkužilom, da preprečimo prenos bolezni.

Večjih posegov v strukturo krošnje se je pri atlantski cedri najbolje izogibati. Vsako večje obrezovanje spremeni naravno rast drevesa in lahko povzroči nesorazmerno rast. Če je potrebno odstraniti večjo vejo, to storimo postopoma, s tehniko treh rezov, da preprečimo trganje lubja na deblu. Najprej zarežemo vejo od spodaj navzgor, približno 30 cm od debla, do približno tretjine debeline. Nato zarežemo od zgoraj navzdol, nekoliko bolj stran od debla, dokler se veja ne odlomi. Na koncu odstranimo preostali štrcelj s pravilnim rezom ob vejnem ovratniku.

Najboljši čas za obrezovanje

Najprimernejši čas za večino obrezovalnih del je v obdobju mirovanja, to je pozno pozimi ali zelo zgodaj spomladi, preden se začne nova rast. V tem času je pretok sokov v drevesu najmanjši, kar zmanjša “krvavitev” oziroma smoljenje iz ran. Poleg tega drevo v mirovanju lažje prenese stres zaradi obrezovanja. Ker drevo nima listja (iglic), je tudi struktura krošnje bolje vidna, kar olajša odločanje, katere veje je treba odstraniti.

Obrezovanju se je treba izogibati v pozni pomladi in zgodnjem poletju, ko je rast najintenzivnejša. V tem obdobju drevo vso svojo energijo usmerja v tvorbo novih poganjkov, zato bi obrezovanje predstavljalo velik stres in izgubo energije. Rane, ki nastanejo v tem času, se tudi težje celijo in so bolj dovzetne za okužbe. Poleg tega je to čas, ko so aktivni številni škodljivci in povzročitelji bolezni, ki jih lahko privabi vonj po sveže rezanem lesu.

Pozno poletno obrezovanje je možno, vendar naj bo omejeno na manjše posege. V tem času se je rast že umirila, zato je stres za drevo manjši. Vendar pa se je treba izogibati obrezovanju v pozni jeseni. Rane, ki nastanejo takrat, nimajo dovolj časa, da bi se zacelile pred zimo, zato so bolj izpostavljene poškodbam zaradi zmrzali. Prav tako lahko pozno obrezovanje spodbudi odganjanje novih poganjkov, ki bodo pozimi pomrznili.

Kot že omenjeno, je sanitarno rez, torej odstranjevanje suhih in polomljenih vej, mogoče opraviti kadarkoli v letu. Polomljeno vejo je treba čim prej odstraniti, da preprečimo nadaljnje trganje lubja in zmanjšamo tveganje za okužbe. Pri tem je treba biti še posebej previden, da ne povzročimo dodatnih poškodb.

Oblikovalno obrezovanje in krajšanje

Oblikovalno obrezovanje atlantske cedre je redko potrebno, saj drevo naravno razvije lepo obliko. Včasih pa se zgodi, da drevo razvije dva enakovredna vrhova (dvojni vodnik), kar lahko v prihodnosti privede do statičnih težav in razkola debla. V takem primeru je priporočljivo, da čim prej, dokler je drevo še mlado, odstranimo enega od vrhov, običajno tistega, ki je šibkejši ali slabše postavljen. S tem spodbudimo razvoj enega samega, močnega glavnega debla.

Krajšanje vej za nadzor velikosti ali oblike je pri cedrah tvegano opravilo. Ceder, tako kot večina drugih iglavcev, ne moremo krajšati tako kot listopadna drevesa. Če odrežemo vejo v starejši les, kjer ni več iglic ali brstov, ta del veje ne bo več odgnal in bo ostal gol. Zato je treba pri krajšanju vedno rezati nazaj do stranskega poganjka, ki bo prevzel rast. Takšno obrezovanje je treba izvajati postopoma, skozi več let, da se izognemo prevelikim posegom naenkrat.

Vrhunje drevesa, torej odrezanje glavnega vrha, je pri atlantski cedri strogo odsvetovano. To uniči njeno naravno piramidalno obliko in pogosto povzroči, da se pod rezom razvije več novih, navpičnih poganjkov, ki so šibki in slabo pritrjeni. Krošnja postane podobna metli, kar je neestetsko in strukturno nestabilno. Če je drevo preraslo prostor, ki mu je na voljo, je vrhunje najslabša rešitev; bolj smiselno je postopno redčenje krošnje ali v skrajnem primeru zamenjava drevesa z manjšo vrsto.

Pri nekaterih specifičnih sortah, kot je povešava atlantska cedra (Cedrus atlantica ‘Glauca Pendula’), je obrezovanje del usmerjanja rasti. Pri teh sortah pogosto usmerjamo glavni poganjek navzgor ob opori, da dosežemo želeno višino, stranske veje pa pustimo, da se prosto povešajo. Odstranjujemo le navzgor rastoče poganjke, ki bi lahko konkurirali glavnemu vrhu, ali veje, ki rastejo v nezaželeno smer.

Obrezovanje za posebne namene

Atlantska cedra je priljubljena vrsta za vzgojo bonsajev. Pri tej tehniki se z rednim in natančnim obrezovanjem korenin in krošnje vzdržuje miniaturna velikost drevesa, hkrati pa se posnema videz starega, mogočnega drevesa v naravi. Obrezovanje bonsajev je specializirana veščina, ki vključuje pinciranje (krajšanje) novih poganjkov spomladi, da se spodbudi gostejša rast, in strukturno obrezovanje v obdobju mirovanja, s katerim se oblikuje osnovna struktura vej. Poleg obrezovanja se za oblikovanje uporablja tudi žičenje vej.

Včasih je potrebno obrezovanje za dvig krošnje, na primer, če spodnje veje ovirajo prehod ali senčijo druge rastline. To pomeni postopno odstranjevanje najnižjih vej. To je treba storiti postopoma, skozi več let, in nikoli ne smemo naenkrat odstraniti več kot tretjine žive krošnje. Postopno dvigovanje krošnje omogoča drevesu, da se prilagodi spremembam in ohrani ravnovesje med koreninskim sistemom in nadzemnim delom.

Redčenje krošnje je postopek, pri katerem odstranimo nekatere notranje veje, da izboljšamo pretok zraka in prodiranje svetlobe v notranjost krošnje. To lahko pomaga pri preprečevanju glivičnih bolezni, ki uspevajo v vlažnih in senčnih pogojih. Pri redčenju odstranjujemo predvsem šibkejše, pregoste ali navznoter rastoče veje. Tudi ta poseg mora biti zmeren, saj preveč odprta krošnja lahko postane bolj občutljiva na poškodbe zaradi vetra.

Po toči, močnem vetru ali drugih vremenskih ujmah je pogosto potrebno popravljalno obrezovanje. Pri tem odstranimo vse polomljene in poškodovane veje. Cilj je, da zgladimo rane in vzpostavimo čim bolj naravno obliko krošnje. Pri večjih poškodbah je včasih bolje poiskati nasvet strokovnjaka – arborista, ki bo ocenil stanje drevesa in predlagal najustreznejše ukrepe.

Napake, ki se jim je treba izogibati

Ena najpogostejših napak je prekomerno obrezovanje naenkrat. Odstranjevanje prevelikega dela žive krošnje povzroči drevesu ogromen stres, saj izgubi velik del svoje listne mase, s katero proizvaja hrano. Splošno pravilo je, da v enem letu nikoli ne odstranimo več kot 25-30 % žive krošnje. Če so potrebni večji posegi, jih je bolje razdeliti na več let.

Druga pogosta napaka je puščanje štrcljev ali rezanje v vejni ovratnik, kot je bilo že omenjeno. Nepravilni rezi se slabo celijo in so idealno gojišče za glive, ki povzročajo trohnenje. Vedno si je treba vzeti čas in vsak rez izvesti skrbno in natančno. Učenje pravilne tehnike rezi je osnova vsakega obrezovanja.

Uporaba topih ali umazanih orodij je še ena napaka, ki lahko povzroči veliko škode. Topa orodja trgajo in mečkajo tkivo, namesto da bi ga gladko prerezala, kar ustvarja velike in nazobčane rane. Umazana orodja pa lahko prenašajo povzročitelje bolezni z enega drevesa na drugega. Redno brušenje in razkuževanje orodja sta nujna postopka za vsakega odgovornega vrtnarja.

Na koncu je pomembno poudariti, da je pri atlantski cedri manj pogosto več. Preden se lotimo obrezovanja, se je treba vprašati, ali je poseg resnično nujen. Če nismo prepričani, kako se lotiti obrezovanja, ali če gre za večje in zahtevnejše drevo, je vedno najbolje poiskati pomoč usposobljenega arborista. Strokovnjak bo znal pravilno oceniti stanje drevesa in izvesti posege na način, ki bo varen in koristen za drevo.