Kljub temu, da je Å¡irokolistni grahor znan po svoji trpeÅŸnosti in odpornosti, ni popolnoma imun na napade bolezni in Å¡kodljivcev. Poznavanje najpogostejÅ¡ih teÅŸav, ki ga lahko prizadenejo, ter pravoÄasno prepoznavanje simptomov sta kljuÄna za ohranjanje zdravja in lepote te priljubljene plezalke. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravilnim ravnanjem ob pojavu teÅŸav lahko moÄno zmanjÅ¡aÅ¡ tveganje za resnejÅ¡o Å¡kodo. Ta vodnik te bo opremil z znanjem, kako zaÅ¡Äititi svojo rastlino pred boleznimi, kot je pepelasta plesen, in nadleÅŸnimi Å¡kodljivci, kot so listne uÅ¡i, ter ti tako omogoÄil, da bo tvoj grahor ostal moÄan in cvetoÄ skozi vso sezono.
Preventivni ukrepi za zdrave rastline
NajboljÅ¡i naÄin za boj proti boleznim in Å¡kodljivcem je preventiva. Zdrava, moÄna in dobro oskrbovana rastlina je veliko manj dovzetna za teÅŸave kot rastlina, ki je pod stresom. Eden najpomembnejÅ¡ih preventivnih ukrepov je zagotavljanje dobrega kroÅŸenja zraka. Å irokolistni grahor sadimo na primerni razdalji od drugih rastlin in poskrbimo, da ima dovolj prostora za rast. Gosta zasaditev ustvarja vlaÅŸno mikroklimo, ki je idealna za razvoj gliviÄnih bolezni. Prav tako je pomembno, da rastlino pravilno vodimo po opori, da listje ni preveÄ zgoÅ¡Äeno.
Pravilna izbira lokacije je Å¡e en steber preventive. Sajenje na sonÄno lego, kjer se listje po deÅŸju ali jutranji rosi hitro posuÅ¡i, bistveno zmanjÅ¡a tveganje za gliviÄne okuÅŸbe. Tla morajo biti dobro odcedna, saj zastajanje vode v obmoÄju korenin slabi rastlino in jo dela bolj obÄutljivo na bolezni korenin. Skrb za zdrava in ÅŸiva tla z rednim dodajanjem komposta bo okrepila sploÅ¡no odpornost rastline, saj ji bo zagotovila vsa potrebna hranila.
Pravilna tehnika zalivanja igra kljuÄno vlogo pri prepreÄevanju bolezni. Zalivaj zjutraj in neposredno na tla okoli rastline, izogibaj se moÄenju listov. Mokro listje, ki ostane vlaÅŸno Äez noÄ, je kot vabilo za gliviÄne spore. Redno odstranjevanje plevela okoli rastline ne le zmanjÅ¡a tekmovanje za vire, ampak tudi odstrani potencialna skrivaliÅ¡Äa za Å¡kodljivce in gostiteljske rastline za bolezni. Prav tako je pomembno, da jeseni odstraniÅ¡ vse odmrle rastlinske ostanke, saj na njih lahko prezimijo bolezni in Å¡kodljivci.
Redno pregledovanje rastlin je bistven del preventivne strategije. Vsaj enkrat na teden si vzemi Äas in natanÄno preglej liste (tudi spodnjo stran), stebla in cvetove. Zgodnje odkrivanje prvih znakov bolezni ali prisotnosti Å¡kodljivcev ti omogoÄa, da ukrepaÅ¡ takoj, ko je teÅŸava Å¡e obvladljiva. ManjÅ¡i napad listnih uÅ¡i je laÅŸje odstraniti z vodnim curkom kot pa se boriti z obseÅŸno kolonijo, ki je ÅŸe povzroÄila Å¡kodo.
VeÄ Älankov na to temo
NajpogostejÅ¡e gliviÄne bolezni
Med boleznimi, ki lahko prizadenejo Å¡irokolistni grahor, so najpogostejÅ¡e tiste, ki jih povzroÄajo glive. Najbolj razÅ¡irjena in prepoznavna je pepelasta plesen. Ta bolezen se kaÅŸe kot bela, praÅ¡nata prevleka na listih, steblih in vÄasih tudi na cvetovih. ObiÄajno se pojavi v toplem in vlaÅŸnem vremenu, Å¡e posebej tam, kjer je slabo kroÅŸenje zraka. Äeprav redko uniÄi rastlino, jo lahko moÄno oslabi, zmanjÅ¡a fotosintezo in pokvari njen estetski videz.
Za prepreÄevanje pepelaste plesni je kljuÄno zagotavljanje dobre zraÄnosti in izogibanje moÄenju listov pri zalivanju. Äe se bolezen kljub temu pojavi, je treba takoj odstraniti in uniÄiti vse prizadete dele rastline, da se prepreÄi Å¡irjenje spor. Pri manjÅ¡em napadu so lahko uÄinkoviti domaÄi pripravki, kot je Å¡kropivo iz meÅ¡anice vode in sode bikarbone (ena Äajna ÅŸliÄka sode na liter vode, z dodatkom nekaj kapljic tekoÄega mila) ali Å¡kropivo iz mleka (meÅ¡anica mleka in vode v razmerju 1:10). V primeru moÄnejÅ¡ega napada so na voljo tudi ekoloÅ¡ki fungicidi na osnovi ÅŸvepla ali bakra.
Druga gliviÄna bolezen, ki se lahko pojavi, je siva plesen (Botrytis cinerea). Ta bolezen povzroÄa sivo, kosmato prevleko na razliÄnih delih rastline, Å¡e posebej na cvetovih in steblih, ki postanejo mehki in gnijejo. Pogosto napada poÅ¡kodovane ali odmirajoÄe dele rastline, Å¡e posebej v hladnem in vlaÅŸnem vremenu. Preventiva je enaka kot pri pepelasti plesni: dobra zraÄnost, suho listje in redno odstranjevanje odcvetelih cvetov in odmrlih delov rastline.
Listna pegavost je Å¡e ena skupina gliviÄnih bolezni, ki se kaÅŸejo kot temne, pogosto okrogle pege na listih. Pege se sÄasoma veÄajo in lahko povzroÄijo, da list porumeni in odpade. Äeprav obiÄajno ne povzroÄa veÄje Å¡kode, lahko pri moÄnejÅ¡em napadu oslabi rastlino. Pomembno je odstranjevanje prizadetih listov takoj, ko jih opaziÅ¡, in jesensko ÄiÅ¡Äenje odpadlega listja, saj gliva prezimi na okuÅŸenih rastlinskih ostankih. Krepitev rastline z uravnoteÅŸenim gnojenjem prav tako pomaga pri poveÄanju njene odpornosti.
VeÄ Älankov na to temo
Bakterijske in virusne okuÅŸbe
Bakterijske in virusne okuÅŸbe so pri Å¡irokolistnem grahorju manj pogoste kot gliviÄne bolezni, vendar lahko povzroÄijo resnejÅ¡o Å¡kodo, saj zanje pogosto ni uÄinkovitega zdravljenja. Bakterijske bolezni, kot je bakterijski oÅŸig, se lahko kaÅŸejo kot vodene, temne pege na listih, ki se hitro Å¡irijo in povzroÄijo odmiranje tkiva. OkuÅŸba se pogosto Å¡iri z vodo, na primer z deÅŸnimi kapljami ali med zalivanjem po listih. Preventiva je kljuÄna, saj zdravljenja praktiÄno ni.
Za prepreÄevanje bakterijskih okuÅŸb je pomembno, da se izogibaÅ¡ poÅ¡kodbam rastline, saj bakterije vstopajo skozi rane. Pri delu z rastlinami, Å¡e posebej pri obrezovanju, vedno uporabljaj Äisto in razkuÅŸeno orodje. Orodje lahko razkuÅŸiÅ¡ z alkoholom ali z raztopino belila. Äe opaziÅ¡ znake bakterijske okuÅŸbe, takoj odstrani in uniÄi prizadete dele rastline. Ne kompostiraj okuÅŸenega materiala, saj lahko bakterije preÅŸivijo v kompostu.
Virusne bolezni se kaÅŸejo na razliÄne naÄine, najpogosteje kot mozaiÄni vzorci (svetlo in temno zelene lise) na listih, kodranje, zvijanje ali deformacija listov in cvetov ter sploÅ¡na zakrnelost rastline. Viruse obiÄajno prenaÅ¡ajo sesajoÄi Å¡kodljivci, kot so listne uÅ¡i, zato je nadzor nad temi Å¡kodljivci kljuÄnega pomena za prepreÄevanje virusnih okuÅŸb. Ko je rastlina enkrat okuÅŸena z virusom, zdravila ni.
Äe sumiÅ¡, da je tvoja rastlina okuÅŸena z virusom, je najboljÅ¡a in edina reÅ¡itev, da jo v celoti odstraniÅ¡ iz vrta in uniÄiÅ¡. S tem prepreÄiÅ¡, da bi se virus razÅ¡iril na druge, zdrave rastline. Pri nakupu novih sadik vedno izbiraj zdrave in moÄne rastline iz zanesljivih virov, da zmanjÅ¡aÅ¡ tveganje za vnos okuÅŸenih rastlin na svoj vrt. Ohranjanje sploÅ¡ne higiene na vrtu in skrb za zdravje rastlin sta najboljÅ¡a obramba pred temi resnimi boleznimi.
Obvladovanje sesajoÄih Å¡kodljivcev
SesajoÄi Å¡kodljivci so pogosta nadloga na mnogih vrtnih rastlinah, in Å¡irokolistni grahor ni izjema. NajpogostejÅ¡i med njimi so listne uÅ¡i. Te majhne ÅŸuÅŸelke se obiÄajno zbirajo v kolonijah na mladih poganjkih, popkih in na spodnji strani listov. S sesanjem rastlinskih sokov slabijo rastlino, kar lahko povzroÄi zvijanje in deformacijo listov ter slabÅ¡e cvetenje. Poleg tega izloÄajo lepljivo medeno roso, na kateri se lahko razvijejo sajavosti (Ärne glive), in kar je Å¡e huje, prenaÅ¡ajo virusne bolezni.
Za obvladovanje listnih uÅ¡i je pomembno redno pregledovanje rastlin, da jih odkrijeÅ¡, preden se preveÄ namnoÅŸijo. Pri manjÅ¡em napadu jih lahko preprosto spereÅ¡ z moÄnim curkom vode iz vrtne cevi. UÄinkovita je tudi uporaba naravnih sovraÅŸnikov, kot so pikapolonice in tenÄiÄarice. Na vrt lahko privabiÅ¡ te koristne ÅŸuÅŸelke z zasaditvijo cvetlic, kot so koper, komarÄek in ajda. Äe je napad moÄnejÅ¡i, lahko uporabiÅ¡ insekticidno milo ali pripravke na osnovi olja oljne ogrÅ¡Äice ali neemovega olja.
PrÅ¡ice, Å¡e posebej navadna prÅ¡ica (ali rdeÄi pajek), so Å¡e en sesajoÄi Å¡kodljivec, ki se lahko pojavi v vroÄem in suhem vremenu. Ker so zelo majhne, jih je teÅŸko opaziti s prostim oÄesom. Njihovo prisotnost obiÄajno izda fina, svilnata pajÄevina na spodnji strani listov in med stebli. Listi postanejo pikÄasto rumeni ali bronaste barve in se sÄasoma posuÅ¡ijo. PoveÄanje zraÄne vlage z rednim prÅ¡enjem rastlin z vodo lahko pomaga pri prepreÄevanju njihovega pojava. Pri moÄnejÅ¡em napadu so uÄinkoviti akaricidi, vkljuÄno z ÅŸveplovimi pripravki.
Beli Å¡Äitkarji so majhne, bele muÅ¡ice, ki se ob dotiku rastline v rojih dvignejo v zrak. Podobno kot listne uÅ¡i se zadrÅŸujejo na spodnji strani listov, sesajo sokove in izloÄajo medeno roso. Najbolj aktivni so v toplem vremenu. Za nadzor nad njimi lahko uporabiÅ¡ rumene lepljive ploÅ¡Äe, na katere se ujamejo odrasle ÅŸuÅŸelke. Pomagajo tudi Å¡kropiva na osnovi insekticidnega mila ali neemovega olja. KljuÄ do uspeha pri vseh sesajoÄih Å¡kodljivcih je vztrajnost in redno ponavljanje postopkov, saj se hitro razmnoÅŸujejo.
Boj proti grizoÄim Å¡kodljivcem in drugim teÅŸavam
GrizoÄi Å¡kodljivci, kot so gosenice razliÄnih metuljev in polÅŸi, lahko prav tako povzroÄijo Å¡kodo na Å¡irokolistnem grahorju, Äeprav so napadi obiÄajno manj pogosti kot pri sesajoÄih Å¡kodljivcih. Gosenice se prehranjujejo z listi in vÄasih tudi s cvetovi ter za seboj puÅ¡Äajo luknje in obgriÅŸene robove. ObiÄajno jih ni teÅŸko najti, zato je najboljÅ¡a metoda roÄno pobiranje, Å¡e posebej na manjÅ¡ih rastlinah. Pri veÄjem napadu gosenic so lahko uÄinkoviti bioloÅ¡ki insekticidi na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki je specifiÄna za gosenice in ne Å¡koduje drugim organizmom.
PolÅŸi, tako hiÅ¡ni kot lazarji, so nadloga predvsem v vlaÅŸnem vremenu. PonoÄi se prehranjujejo z mladimi listi in poganjki ter za seboj puÅ¡Äajo znaÄilno sluzasto sled. Å kodo lahko prepreÄiÅ¡ z razliÄnimi ovirami okoli rastline, kot so ostre peskovite ali jajÄne lupine, bakreni trakovi ali pa z nastavljanjem vab. UÄinkovite so vabe iz piva, vkopane v zemljo, ali pa uporaba ekoloÅ¡kih granul na osnovi ÅŸelezovega fosfata, ki so varne za druge ÅŸivali. Pobiranje polÅŸev v mraku ali zgodaj zjutraj je prav tako uÄinkovita, Äeprav zamudna metoda.
ObÄasno lahko na koreninah Å¡irokolistnega grahorja Å¡kodo povzroÄajo talni Å¡kodljivci, kot so liÄinke majskega hroÅ¡Äa (engerlingi) ali strune. Ti se prehranjujejo s koreninami, kar povzroÄi venenje in propadanje rastline, Äeprav ni vidnih znakov Å¡kode na nadzemnih delih. TeÅŸavo je teÅŸko odkriti in odpraviti. NajboljÅ¡a preventiva je skrb za zdrava tla, bogata z organsko snovjo, ki spodbuja prisotnost naravnih sovraÅŸnikov teh Å¡kodljivcev. Uporaba parazitskih ogorÄic (nematod) je bioloÅ¡ka metoda za zatiranje talnih Å¡kodljivcev.
Poleg ÅŸuÅŸelk in polÅŸev lahko teÅŸave povzroÄijo tudi veÄje ÅŸivali. Zajci in srne se lahko vÄasih prehranjujejo z mladimi poganjki Å¡irokolistnega grahorja. Äe so te ÅŸivali prisotne na tvojem obmoÄju, je najboljÅ¡a zaÅ¡Äita fiziÄna ovira, kot je visoka ograja ali mreÅŸa okoli rastline ali celotnega vrta. UporabiÅ¡ lahko tudi razliÄna odvraÄala, ki so na voljo v vrtnarskih centrih, vendar je njihova uÄinkovitost pogosto omejena in kratkotrajna, Å¡e posebej po deÅŸju.
