Čeprav jabolčna meta velja za robustno in precej odporno rastlino, ki s svojim močnim vonjem odganja nekatere škodljivce, ni popolnoma imuna na težave. Tako kot druge rastline na vrtu jo lahko prizadenejo različne bolezni in napadejo specifični škodljivci. Ključ do ohranjanja zdravih rastlin je v preventivi in zgodnjem prepoznavanju težav. Z rednim pregledovanjem rastlin in poznavanjem najpogostejših groženj boš lahko pravočasno ukrepal in preprečil večjo škodo, največkrat z uporabo naravnih in okolju prijaznih metod.
Najpogostejše glivične bolezni
Metina rja (Puccinia menthae) je ena najpogostejših in najbolj prepoznavnih bolezni, ki prizadenejo mete. Prepoznaš jo po majhnih, svetlih pegah na zgornji strani listov in značilnih izbočenih, oranžno-rjavih prašnih kupčkih (sporah) na spodnji strani. Bolezen se najpogosteje pojavlja v vlažnem in toplem vremenu. Močno okuženi listi porumenijo, se posušijo in odpadejo, kar oslabi celotno rastlino. Ključna preventiva je zagotavljanje dobrega kroženja zraka med rastlinami, zato jih ne sadi pregosto.
Pepelasta plesen je še ena pogosta glivična bolezen, ki se kaže kot bela, prašnata prevleka na listih, steblih in včasih tudi cvetovih. Najpogosteje se pojavi v suhem in toplem vremenu z visoko zračno vlago, še posebej na rastlinah v senci. Plesen ovira fotosintezo, kar povzroči rumenenje listov, zvijanje in prezgodnje odpadanje. Tudi tukaj je pomembna preventiva z zagotavljanjem dobrega zračenja in izogibanjem zalivanju po listih, še posebej zvečer.
Verticilijska uvelost je resnejša bolezen, ki jo povzroča gliva v tleh in napada koreninski sistem. Gliva zamaši prevodne snope v rastlini, kar preprečuje pretok vode in hranil. Simptomi vključujejo venenje, rumenenje in sušenje listov, običajno najprej na eni strani rastline, ki postopoma napreduje. Ko je rastlina enkrat okužena, zanjo ni zdravila. Edini ukrep je odstranitev in uničenje celotne rastline ter izogibanje sajenju met na isto mesto več let.
Za preprečevanje glivičnih bolezni je ključno ustvariti neugodne pogoje za njihov razvoj. To vključuje sajenje na sončno in zračno lego, pravilno razdaljo med rastlinami, zalivanje neposredno po tleh in odstranjevanje rastlinskih ostankov jeseni. Ob prvih znakih okužbe takoj odstrani prizadete liste. Pri blažjih okužbah si lahko pomagaš z naravnimi fungicidi, kot sta škropivo iz njivske preslice ali sode bikarbone.
Živalski škodljivci in kako se jim zoperstaviti
Listne uši so drobni žuželke, ki se pogosto zbirajo v kolonijah na mladih poganjkih in na spodnji strani listov. S sesanjem rastlinskih sokov povzročajo kodranje in deformacijo listov, upočasnjeno rast in lahko prenašajo tudi viruse. Poleg tega izločajo medeno roso, lepljivo snov, na kateri se lahko razvijejo saje (črna plesen). Proti manjšim napadom se lahko boriš z močnim curkom vode, ki jih spere z rastline, ali pa z uporabo naravnih insekticidov, kot je milnica ali pripravek iz kopriv.
Pršice prelke so izjemno majhni pajkovci, ki jih s prostim očesom težko opazimo. Njihovo prisotnost razkrijejo drobne rumene pikice na listih in nežne pajčevine med listi in stebli. Hranijo se z izsesavanjem vsebine rastlinskih celic, kar povzroči, da listi postanejo pikčasti, sčasoma porumenijo, posivijo in se posušijo. Pršice imajo rade suho in toplo okolje, zato je redno pršenje rastlin z vodo, še posebej po spodnji strani listov, dober preventivni ukrep.
Gosenice različnih metuljev in vešč lahko prav tako povzročijo precejšnjo škodo, saj objedajo liste in v njih puščajo luknje nepravilnih oblik. Redno pregleduj liste, tudi s spodnje strani, in gosenice ročno poberi ter odstrani. Pri večjih napadih lahko uporabiš biološke insekticide na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki je učinkovit proti gosenicam, a neškodljiv za druge živali in ljudi.
Bolhači so majhni hroščki, ki v listih izgrizejo številne drobne luknjice, zaradi česar so listi videti kot prerešetani s šivanko. Še posebej radi napadajo mlade rastline. Pomaga lahko prekrivanje mladih rastlin z agrokopreno, ki jim fizično prepreči dostop. Prav tako pomaga ohranjanje vlažnih tal in redno odstranjevanje plevela, saj se bolhači pogosto skrivajo v njem.
Preventivni ukrepi za zdrave rastline
Najboljša obramba pred boleznimi in škodljivci je močna in zdrava rastlina. Z zagotavljanjem optimalnih pogojev za rast – dovolj sonca, dobra drenaža, redno zalivanje in uravnoteženo gnojenje – boš okrepil naravno odpornost svoje jabolčne mete. Stres, ki ga povzročajo neugodni pogoji, kot so suša, prekomerna vlaga ali pomanjkanje hranil, oslabi rastlino in jo naredi bolj dovzetno za težave.
Kolobarjenje je pomemben preventivni ukrep, še posebej za preprečevanje bolezni, ki se prenašajo s tlemi, kot je verticilijska uvelost. Izogibaj se sajenju mete na isto mesto več let zapored. Priporočljivo je, da rastlino vsaka tri do štiri leta izkoplješ, razdeliš in presadiš na novo lokacijo. To ne le preprečuje kopičenje patogenov v tleh, ampak tudi pomlajuje rastlino.
Spodbujanje biotske raznovrstnosti na vrtu je ključnega pomena za naravno obvladovanje škodljivcev. S sajenjem cvetočih rastlin, kot so ognjič, kapucinke ali ajda, privabiš na svoj vrt naravne sovražnike škodljivcev, kot so pikapolonice (ki se prehranjujejo z listnimi ušmi), tenčičarice in trepetavke. Ustvarjanje uravnoteženega ekosistema bo zmanjšalo potrebo po poseganju z zaščitnimi sredstvi.
Redno čiščenje in higiena na vrtu sta prav tako pomembna. Jeseni odstrani vse odmrle rastlinske dele mete, saj lahko na njih prezimijo spore gliv in jajčeca škodljivcev. Prav tako redno odstranjuj plevel okoli rastlin, saj ta nudi zavetje številnim škodljivcem in tekmuje z meto za vire. Čisto in urejeno okolje je manj privlačno za povzročitelje težav.
Naravne in ekološke rešitve
Preden posežeš po kemičnih pripravkih, vedno preizkusi naravne in ekološke alternative. Mnoge težave je mogoče rešiti na okolju prijazen način. Za zatiranje listnih uši in pršic je zelo učinkovito škropivo iz kalijevega mila (pogovorno milnica). Pripraviš ga tako, da v litru vode raztopiš eno do dve žlici naravnega tekočega mila brez dodatkov. S pripravkom temeljito poškropi rastlino, še posebej spodnjo stran listov.
Škropivo iz njivske preslice je odličen naravni fungicid, ki krepi celične stene rastlin in jih tako naredi bolj odporne na glivične okužbe, kot sta pepelasta plesen in rja. Pripraviš ga tako, da posušeno preslico namakaš ali kuhaš v vodi, nato pa tekočino precediš, razredčiš in z njo škropiš rastline. Podobno delujejo tudi pripravki iz česna in čebule, ki imajo protiglivične in antibakterijske lastnosti.
Uporaba lepljivih plošč je učinkovita metoda za spremljanje in lovljenje letečih škodljivcev, kot so listne uši v krilati fazi ali rastlinjakova ščitkarja. Rumene lepljive plošče so še posebej privlačne za mnoge vrste žuželk. Postavi jih v bližino rastlin, vendar pazi, da se listi ne prilepijo nanje. To je dober način za zgodnje odkrivanje prisotnosti škodljivcev.
V primeru hujšega napada bolezni ali škodljivcev je včasih najboljša rešitev radikalno obrezovanje. Jabolčna meta je izjemno trdoživa rastlina, ki si zelo hitro opomore. Prizadete dele rastline odreži vse do tal. Odrezane dele obvezno uniči (ne kompostiraj jih!), da preprečiš širjenje. Rastlina bo iz korenin kmalu pognala nove, zdrave poganjke.
Prepoznavanje abiotskih motenj
Niso vse težave posledica bolezni ali škodljivcev. Včasih so simptomi, kot so rumeni listi, slaba rast ali rjavi robovi, posledica abiotskih dejavnikov oziroma neustreznih rastnih pogojev. Pomembno je, da znaš ločiti med biotskimi (bolezni, škodljivci) in abiotskimi (okoljski) vzroki, da lahko pravilno ukrepaš.
Sončni ožig se kaže kot suhe, rjave ali bele lise na listih, ki so najbolj izpostavljeni močnemu soncu. To se pogosto zgodi, če rastlino, ki je rasla v senci, nenadoma prestaviš na neposredno sonce, ali med vročinskimi valovi. Še posebej občutljivi so belo obarvani deli listov sorte ‘Variegata’. V takem primeru rastlini zagotovi nekaj popoldanske sence.
Pomanjkanje ali presežek vode se, kot smo že omenili, kaže z venenjem, rumenenjem in odpadanjem listov. Preden posumiš na bolezen, vedno preveri vlažnost tal. Podobne simptome lahko povzroči tudi pomanjkanje hranil, zato razmisli, kdaj si nazadnje gnojil rastlino. Rjavi robovi listov so lahko znak prekomernega gnojenja ali previsoke koncentracije soli v tleh.
Fizične poškodbe zaradi vetra, toče ali neprevidnega ravnanja lahko prav tako oslabijo rastlino in odprejo vrata za vdor patogenov. Poskusi rastlino zaščititi pred močnim vetrom. Po neurju s točo odstrani najbolj poškodovane dele, da pospešiš okrevanje. S skrbnim opazovanjem in razumevanjem potreb svoje rastline boš postal pravi detektiv za ugotavljanje vzrokov težav.
