Šmarnica je izjemno trpežna in na mraz odporna trajnica, ki v našem podnebnem pasu običajno prezimi brez kakršnihkoli težav. Njen življenjski cikel je popolnoma prilagojen na menjavo letnih časov, vključno z obdobjem zimskega mirovanja. Kljub njeni naravni odpornosti pa lahko z nekaj preprostimi ukrepi pripomoremo k temu, da bodo rastline zimo preživele v najboljši možni kondiciji in nas spomladi nagradile z bujno rastjo ter obilnim cvetenjem. Pravilna priprava na zimo ne pomeni zapletenih postopkov, temveč predvsem zagotavljanje zaščite pred ekstremnimi zimskimi razmerami, kot sta močna gola zmrzal ali prekomerna zimska vlaga. S temi ukrepi bomo poskrbeli za dobrobit podzemnih korenik, ki so ključne za preživetje in ponovno rast.
Priprava šmarnic na prezimovanje se začne že jeseni, ko se rastlina po naravni poti pripravlja na mirovanje. Listi postopoma rumenijo in se sušijo, saj rastlina vso energijo in hranilne snovi prenese iz nadzemnih delov v podzemne korenike. V tem obdobju je ključno, da listov ne odstranjujemo prezgodaj, ampak počakamo, da popolnoma odmrejo. Ko so listi suhi in rjavi, jih lahko nežno odstranimo z gredice. S tem zmanjšamo možnost prezimovanja bolezenskih klic in škodljivcev na odmrlih rastlinskih delih.
Jeseni je tudi čas, da prenehamo z gnojenjem, še posebej z dušikovimi gnojili. Gnojenje v tem času bi lahko spodbudilo novo, pozno rast, ki bi bila mehka in občutljiva na zmrzal ter bi po nepotrebnem izčrpala rastlino. Prav tako postopoma zmanjšujemo zalivanje, saj se potreba rastline po vodi zmanjša. Tla naj bodo pred zimo zmerno vlažna, a nikakor ne razmočena, saj lahko stoječa voda v kombinaciji z zmrzaljo poškoduje korenike.
Najpomembnejši ukrep za zaščito šmarnic pred zimo je nanos zimske zastirke. Ta ima več pomembnih funkcij: ščiti korenine pred močno zmrzaljo, blaži temperaturna nihanja v tleh, ohranja zmerno vlažnost in preprečuje rast plevela zgodaj spomladi. Zastirka posnema naravno plast odpadlega listja v gozdu, ki ščiti koreninski sistem gozdnih rastlin. S pravilno pripravo in zaščito zagotovimo, da bodo korenike varno preživele zimsko obdobje mirovanja.
Priprava rastlin na zimo
Priprava rastlin na zimo je postopen proces, ki se začne že konec poletja in zgodaj jeseni. V tem času je pomembno, da rastlinam omogočimo nemoten zaključek rastne sezone. To pomeni, da jim po cvetenju pustimo listje, da lahko opravlja fotosintezo in hrani korenike. Zdravi in močni listi v poletnem času so zagotovilo za močne korenike, ki bodo lažje preživele zimo. Vsakršno prezgodnje rezanje ali odstranjevanje listja slabi rastlino.
Več člankov na to temo
Ko listi jeseni začnejo naravno rumeneti in propadati, je to znak, da se rastlina pripravlja na mirovanje. To je pravi čas za jesensko čiščenje gredice. Odstranimo vse odmrle liste šmarnic in drug plevel. S tem ne le izboljšamo videz gredice, ampak tudi zmanjšamo tveganje za bolezni v naslednji sezoni, saj na rastlinskih ostankih pogosto prezimijo trosi gliv in jajčeca škodljivcev. Očistimo tudi okolico nasada, da preprečimo naselitev polžev, ki bi spomladi lahko poškodovali mlade poganjke.
Jeseni je tudi zadnji čas za delitev pregostih nasadov. Če so se šmarnice preveč razrasle, jih lahko razredčimo in presadimo. Jesensko presajanje omogoča, da se nove sadike do zime že nekoliko ukoreninijo. Pri tem pazimo, da novih sadik ne gnojimo, saj bi to spodbudilo rast na račun priprave na mirovanje. Poskrbimo le za zadostno vlažnost tal po presajanju, da se korenine lažje vrastejo.
Zadnji korak priprave je preverjanje stanja tal. Če so tla zbita, jih lahko okoli nasada previdno zrahljamo z vilami, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo korenik. To bo izboljšalo drenažo in preprečilo zastajanje vode pozimi. S temi preprostimi opravili bomo rastline optimalno pripravili na zahtevne zimske razmere in jim omogočili dober start v novo rastno sezono.
Vloga zastirke pri prezimovanju
Zimska zastirka je ključnega pomena za zaščito šmarnic, še posebej v zimah z malo snega in močnim mrazom, t.i. goli zmrzali. Sneg je namreč odličen naravni izolator, ki ščiti tla in korenine pred nizkimi temperaturami. V primeru, da snega ni, so rastline veliko bolj izpostavljene. Zastirka prevzame vlogo snežne odeje in ustvari zaščitno plast nad tlemi.
Več člankov na to temo
Najboljši material za zimsko zastirko je suho odpadlo listje, ki je naravno in se spomladi enostavno vkompostira ali vgradi v tla. Uporabimo lahko tudi smrekove veje, slamo, sesekljano lubje ali grob kompost. Pomembno je, da je material zračen in ne preveč zbit, da ne povzroči gnitja pod seboj. Izogibajmo se materialom, kot je pokošena trava, saj se ta hitro zbije v neprepustno plast, pod katero lahko pride do gnitja.
Zastirko nanesemo, ko tla že nekoliko pomrznejo, običajno po prvih močnejših slanah. Če zastirko nanesemo prezgodaj, ko so tla še topla, lahko to privabi voluharje in druge glodavce, ki si pod njo uredijo zimsko bivališče in se prehranjujejo s korenikami. Čakanje na prvo zmrzal zagotovi, da so se glodavci že umaknili na druga prezimovališča. Plast zastirke naj bo debela od 5 do 10 centimetrov, kar zadostuje za učinkovito zaščito.
Zastirka ne ščiti le pred mrazom, ampak tudi pred zimskim soncem. Temperaturna nihanja med toplimi sončnimi dnevi in mrzlimi nočmi so lahko za rastline zelo stresna. Zastirka pomaga ohranjati bolj konstantno temperaturo tal in preprečuje prezgodnje odganjanje rastlin med kratkotrajnimi otoplitvami sredi zime. Spomladi, ko nevarnost močnejših zmrzali mine, zastirko postopoma odstranimo, da se tla hitreje ogrejejo in omogočimo novim poganjkom neoviran preboj na svetlo.
Prezimovanje šmarnic v posodah
Gojenje šmarnic v loncih in drugih posodah zahteva posebno pozornost pri prezimovanju, saj je koreninski sistem v posodi veliko bolj izpostavljen mrazu kot v vrtni zemlji. Medtem ko zemlja na vrtu zmrzne le nekaj centimetrov globoko, lahko substrat v manjšem loncu popolnoma premrzne, kar lahko poškoduje ali uniči korenine. Zato je zaščita posod pred zmrzaljo nujna za uspešno prezimovanje.
Manjše posode je najbolje prestaviti v zaščiten prostor, kot je neogrevana garaža, klet ali lopa, kjer so temperature nizke, a se ne spustijo daleč pod ničlo. Pomembno je, da prostor ni ogrevan, saj šmarnice za cvetenje potrebujejo obdobje hladnega mirovanja (vernalizacijo). V prostoru, kjer prezimujejo, substrat občasno rahlo zalijemo, le toliko, da se ne izsuši popolnoma. Enkrat na mesec ali dva običajno zadostuje.
Če nimamo možnosti umika posod v notranjost, jih moramo zaščititi na prostem. Posodo postavimo na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred vetrom. Sam lonec ovijemo v izolacijski material, kot je juta, stara odeja, slama ali folija z zračnimi mehurčki. Posodo lahko postavimo tudi v večjo kartonsko škatlo in prazen prostor napolnimo z zmečkanim časopisnim papirjem, slamo ali listjem. Pomembno je, da posodo dvignemo od tal in jo postavimo na leseno desko ali stiropor, da preprečimo neposreden stik s hladnimi, mokrimi tlemi.
Druga učinkovita metoda je, da celotno posodo vkopljemo v vrtno zemljo. Zemlja deluje kot naravni izolator in ščiti korenine pred ekstremnim mrazom. Posodo vkopljemo tako, da je njen rob poravnan s površino tal. Površino substrata v loncu lahko dodatno zaščitimo s plastjo listja ali smrekovih vejic. Ne glede na izbrano metodo je ključno, da preprečimo popolno in dolgotrajno zmrzovanje koreninske grude.
Spomladanska oskrba po prezimovanju
Ko se zima prevesi v pomlad in nevarnost močnejših zmrzali mine, je čas za spomladansko oskrbo. Prvi korak je postopno odstranjevanje zimske zastirke. Ne odstranimo je naenkrat, še posebej, če so napovedane pozne pozebe. Zastirko odstranjujemo postopoma v obdobju enega tedna, da se rastline počasi privadijo na spremenjene pogoje. S tem omogočimo, da se tla hitreje ogrejejo in posušijo, kar spodbudi začetek rasti.
Po odstranitvi zastirke gredico očistimo morebitnih ostankov listja in plevela, ki se je morda razrasel pod zaščito. To je tudi pravi čas za prvo rahlo spomladansko gnojenje. Okoli rastlin potresemo tanek sloj zrelega komposta ali uravnoteženega organskega gnojila. Kompost bo rastlinam zagotovil potrebna hranila za začetek rasti in hkrati izboljšal strukturo tal. Po gnojenju površino rahlo zalijemo.
Šmarnice, ki so prezimovale v posodah v notranjih prostorih, začnemo postopoma privajati na zunanje pogoje. Najprej jih za nekaj ur na dan postavimo na senčno, zaščiteno mesto, nato pa čas izpostavljenosti postopoma podaljšujemo. Ta proces utrjevanja, ki naj traja približno en teden, prepreči šok zaradi nenadne spremembe temperature in svetlobe. Ko so rastline utrjene in nevarnost zmrzali mine, jih lahko trajno postavimo na njihovo poletno mesto.
Spomladi skrbno spremljamo pojav prvih poganjkov. Občudovanje trenutka, ko prvi zeleni vršički predrejo zemljo, je eno največjih vrtnarskih veselij. V tem obdobju poskrbimo za enakomerno vlažnost tal, saj je voda ključna za razvoj mladih listov in cvetnih stebel. S pravilno spomladansko oskrbo zaključimo cikel prezimovanja in šmarnicam omogočimo, da v polnosti zaživijo in nas kmalu razveselijo s svojimi dišečimi zvončki.
