Čeprav šmarnica velja za skromno in nezahtevno rastlino, ji zagotavljanje ustreznih hranil omogoča, da razvije močan koreninski sistem, bujno listje in, kar je najpomembneje, obilico dišečih cvetov. Za razliko od mnogih drugih vrtnih cvetlic, šmarnica nima velikih potreb po gnojenju, še posebej, če raste v tleh, bogatih z organsko snovjo. Prekomerno gnojenje ji lahko celo škodi, saj spodbuja prekomerno rast listov na račun cvetenja. Ključ do uspeha je v razumevanju njenih osnovnih potreb in v gnojenju, ki je zmerno, pravočasno in usmerjeno v podporo njenega naravnega cikla rasti. Pravilna prehrana šmarnic se tako osredotoča predvsem na izboljšanje kakovosti tal, ne pa na redno dodajanje močnih umetnih gnojil.
Najpomembnejše hranilo za šmarnice je humus, ki ga v naravi zagotavlja razpadajoče listje in druge organske snovi na gozdnih tleh. Zato je najboljši način za “gnojenje” šmarnic redno dodajanje organske snovi v tla. To lahko storimo v obliki zrelega komposta, listavke ali dobro preperanega hlevskega gnoja. Te materiale je najbolje vdelati v tla pred sajenjem, kasneje pa jih lahko vsako jesen ali pomlad dodajamo kot tanko plast zastirke okoli rastlin. Organska snov se počasi razgrajuje, sprošča hranila v tla, izboljšuje njihovo strukturo, povečuje sposobnost zadrževanja vode in spodbuja delovanje koristnih mikroorganizmov.
Če šmarnice rastejo v dobrih, s humusom bogatih tleh, dodatno gnojenje z mineralnimi gnojili pogosto sploh ni potrebno. Rastline bodo vso potrebno hrano dobile iz tal. Gnojenje pride v poštev predvsem na revnejših, peščenih tleh, kjer se hranila hitreje izpirajo, ali pa v primeru, da opazimo znake pomanjkanja hranil, kot so slabotna rast, bledi listi ali skromno cvetenje. V takšnih primerih je priporočljiva uporaba uravnoteženega gnojila.
Pri izbiri gnojila se je potrebno izogibati tistim z visoko vsebnostjo dušika (N). Dušik spodbuja predvsem rast zelenih delov rastline, torej listja. Preveč dušika bo povzročilo, da bodo šmarnice razvile velike, bujne liste, vendar bodo cvetele zelo slabo ali pa sploh ne. Bolj primerna so gnojila, ki imajo višjo vsebnost fosforja (P) in kalija (K). Fosfor je ključen za razvoj močnega koreninskega sistema in cvetnih nastavkov, medtem ko kalij krepi splošno odpornost rastline na bolezni in stres.
Osnovne potrebe šmarnice po hranilih
Šmarnica za svojo rast potrebuje uravnoteženo razmerje makro- in mikroelementov, vendar v zmernih količinah. Med makroelementi so najpomembnejši dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Dušik je odgovoren za rast listov in stebel, vendar, kot že omenjeno, prevelika količina dušika negativno vpliva na cvetenje. Šmarnice večino potrebnega dušika dobijo iz organske snovi v tleh, zato dodatno gnojenje z dušikom običajno ni potrebno, razen na izjemno izčrpanih tleh.
Več člankov na to temo
Fosfor (P) igra ključno vlogo pri prenosu energije v rastlini, razvoju korenin in, kar je za nas najpomembneje, pri tvorbi cvetnih popkov. Dobra preskrba s fosforjem je torej bistvena za obilno cvetenje. V tleh, bogatih s kompostom, je fosforja običajno dovolj. Če se odločimo za dodatno gnojenje, je smiselno izbrati gnojilo z višjim deležem fosforja, na primer gnojilo za cvetoče rastline ali kostno moko, ki je naravni vir fosforja.
Kalij (K) je pomemben za splošno zdravje in odpornost rastline. Pomaga pri regulaciji vodnega režima v rastlini, krepi celične stene in povečuje odpornost na sušo, mraz in bolezni. Kalij prav tako sodeluje pri fotosintezi in transportu sladkorjev, kar prispeva k vitalnosti rastline. Dober naravni vir kalija je lesni pepel (v zmernih količihah, saj zvišuje pH tal) ali kompost, narejen iz rastlin, bogatih s kalijem, kot je na primer gabez.
Poleg makroelementov potrebujejo šmarnice tudi mikroelemente, kot so železo, magnezij, mangan in bor, vendar v zelo majhnih količinah. V zdravih, s humusom bogatih tleh so ti elementi običajno prisotni v zadostnih količinah. Težave s pomanjkanjem mikroelementov se lahko pojavijo na zelo bazičnih (apnenčastih) tleh, kjer je dostopnost nekaterih elementov, kot je železo, zmanjšana. V takšnem primeru lahko listi postanejo klorotični (rumeni z zelenimi žilami), kar rešujemo z rahlim zakisanjem tal ali z uporabo gnojil, ki vsebujejo kelatirano železo.
Vloga organskih snovi v tleh
Organska snov je absolutno ključna za uspešno gojenje šmarnic in predstavlja najboljše “gnojilo”, kar jim ga lahko ponudimo. Kompost, listavka, preperel gnoj ali šota delujejo na več ravneh. Prvič, so vir počasi sproščujočih se hranil. Mikroorganizmi v tleh postopoma razgrajujejo organsko snov in s tem rastlinam zagotavljajo stalen in uravnotežen vir hrane, kar preprečuje nenadne sunke rasti, ki jih lahko povzročijo močna mineralna gnojila.
Več člankov na to temo
Drugič, organska snov bistveno izboljša strukturo tal. V težkih, glinenih tleh ustvarja agregate in s tem povečuje zračnost in odcednost, kar preprečuje gnitje korenin. V lahkih, peščenih tleh pa deluje kot goba, ki vpija in zadržuje vodo ter hranila, s čimer preprečuje njihovo prehitro izpiranje v globlje plasti. S tem ustvarja stabilno okolje za korenine, ki je manj odvisno od pogostega zalivanja in gnojenja.
Tretjič, organska snov je hrana za celoten ekosistem v tleh. Spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov, kot so bakterije in glive, ter večjih organizmov, kot so deževniki. Ti organizmi so ključni za zdravje tal, saj sodelujejo pri kroženju hranil, zračijo tla in pomagajo pri zatiranju patogenov. Zdrava, živa tla so temelj za zdrave in odporne rastline, ki so manj dovzetne za bolezni in škodljivce.
Zato je najpomembnejši ukrep pri zagotavljanju hranil za šmarnice skrb za visoko vsebnost organske snovi v tleh. To dosežemo z začetnim izboljšanjem tal pred sajenjem in z rednim letnim dodajanjem plasti komposta ali listja na površino gredice. Ta plast deluje kot zastirka, ki hkrati ščiti tla, ohranja vlago in jih nenehno bogati s hranili, tako kot se to dogaja v naravnem gozdnem okolju, od koder šmarnice izvirajo.
Kdaj in kako gnojiti
Če ugotovimo, da je gnojenje potrebno, je ključno izbrati pravi čas in način. Najboljši čas za gnojenje šmarnic je zgodaj spomladi, tik preden začnejo aktivno rasti. V tem času rastline potrebujejo dodatno spodbudo za razvoj močnih poganjkov in obilno cvetenje. Alternativni čas za gnojenje z organskimi gnojili, kot je kompost, je jesen. Jesensko gnojenje omogoča, da se hranila čez zimo počasi sprostijo v tla in so rastlinam na voljo takoj, ko se spomladi prebudijo.
Izogibati se je treba gnojenju v času cvetenja, saj lahko to skrajša obstojnost cvetov. Prav tako ni priporočljivo gnojiti pozno poleti, saj lahko to spodbudi novo rast, ki pred zimo ne bi imela časa dovolj oleseneti in bi bila občutljiva na zmrzal. Po cvetenju rastlina prehaja v fazo shranjevanja energije, zato ji lahko koristimo z dodajanjem komposta, ki bo dolgoročno izboljšal tla.
Pri načinu gnojenja je najbolj priporočljiva uporaba granuliranih organskih gnojil ali komposta, ki jih potresemo po površini tal okoli rastlin in jih rahlo vdelamo v zgornjo plast zemlje. Pazimo, da gnojilo ne pride v neposreden stik z listi ali stebli. Po gnojenju je priporočljivo, da gredico zalijemo, kar pomaga, da se hranila začnejo raztapljati in prodirati do korenin.
Če uporabljamo tekoča gnojila, jih vedno redčimo v skladu z navodili proizvajalca, saj lahko premočna koncentracija poškoduje korenine. S tekočimi gnojili zalivamo vlažno zemljo, nikoli suhe, da preprečimo ožig korenin. Gnojenje s tekočimi gnojili je primerno za hitro intervencijo, če opazimo znake pomanjkanja, medtem ko je za dolgoročno prehrano boljša izbira uporaba organskih gnojil v trdni obliki.
Izbira primernega gnojila
Pri izbiri gnojila za šmarnice je vedno na prvem mestu organsko gnojilo. Zrel kompost je idealna izbira, saj vsebuje uravnoteženo mešanico vseh potrebnih hranil in izboljšuje tla. Če nimamo domačega komposta, so na voljo tudi kakovostna kupljena organska gnojila v obliki peletov, ki so enostavna za uporabo. Ta gnojila se počasi sproščajo in zagotavljajo dolgotrajno prehrano brez tveganja, da bi “ožgali” rastline.
Če se odločimo za mineralna gnojila, izberemo tista, ki so namenjena cvetočim rastlinam ali trajnicam. Ta imajo običajno nižjo vsebnost dušika (N) in višjo vsebnost fosforja (P) in kalija (K), na primer NPK razmerje 5-10-5 ali podobno. Počasno sproščujoča (slow-release) granulirana gnojila so boljša izbira od hitro delujočih tekočih gnojil, saj zagotavljajo enakomerno prehrano skozi daljše obdobje.
Obstajajo tudi specializirana naravna gnojila, ki so lahko koristna. Kostna moka je odličen organski vir fosforja in kalcija, ki spodbuja razvoj korenin in cvetov. Uporabimo jo lahko ob sajenju ali pa jo spomladi vdelamo v tla. Lesni pepel je dober vir kalija, vendar ga uporabljamo previdno in v majhnih količinah, saj je alkalen in lahko zviša pH tal, kar šmarnicam ne ustreza. Uporaba lesnega pepela je smiselna le na izrazito kislih tleh.
Ne glede na izbiro gnojila je pomembno upoštevati načelo “manj je več”. Šmarnice so prilagojene na rastišča, ki niso izjemno bogata s hranili. Prekomerno gnojenje lahko poruši naravno ravnovesje v tleh, škoduje koristnim mikroorganizmom in naredi rastline bolj dovzetne za bolezni. Zato je vedno bolje začeti z manjšim odmerkom gnojila in opazovati odziv rastlin, preden se odločimo za dodatno gnojenje.
