Pravilno prezimovanje je ključen korak pri negi bele kale, ki zagotavlja, da bo rastlina preživela hladno obdobje in si nabrala dovolj moči za obilno cvetenje v naslednji sezoni. Ker bela kala izvira iz toplih krajev Južne Afrike, ni odporna na zmrzal. Način prezimovanja je odvisen predvsem od tega, ali rastlino gojiš v loncu ali na prostem na vrtu. Razumevanje njenega naravnega cikla mirovanja je bistveno za dolgoročni uspeh.
Bela kala potrebuje obdobje mirovanja, ki običajno traja dva do tri mesece. To je čas, ko rastlina preneha rasti in se osredotoči na shranjevanje energije v svojem podzemnem delu – gomolju. Ta faza je naravna in nujna, zato je ne poskušaj preskočiti z ohranjanjem rastline zelene skozi vse leto, saj bo to izčrpalo rastlino in vodilo v slabše cvetenje. Obdobje mirovanja se običajno začne jeseni, po koncu cvetenja.
Za rastline, gojene v loncih, je postopek prezimovanja razmeroma enostaven. Ko listi po cvetenju začnejo rumeneti in se sušiti, postopoma zmanjšaj zalivanje. Ko se vsi listi posušijo, prenehaj z zalivanjem in lonec z gomoljem postavi v hladen, suh in temen prostor. Idealna temperatura za prezimovanje je med 7 in 12 stopinjami Celzija.
Pri rastlinah, ki rastejo na vrtu v območjih, kjer temperature padejo pod ledišče, je treba gomolje pred prvo zmrzaljo izkopati. Podobno kot pri lončnicah, počakaj, da listje porumeni, nato pa gomolje previdno izkoplješ in jih pripraviš za shranjevanje. Pravilna priprava in shranjevanje gomoljev bosta zagotovila, da bodo spomladi pripravljeni na nov cikel rasti in cvetenja.
Priprava na mirovanje
Priprava na mirovanje se začne že pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko se dnevi krajšajo in temperature začnejo padati. To je naraven signal za rastlino, da je čas za zaključek rastne sezone. Prvi znak je, da rastlina preneha tvoriti nove cvetove in liste. Sčasoma bodo obstoječi listi začeli postopoma izgubljati svojo živahno zeleno barvo in rumeneti.
Več člankov na to temo
V tem obdobju je ključno, da prilagodiš svojo rutino nege. Prenehaj z gnojenjem, saj rastlina ne potrebuje več dodatnih hranil za rast. Hkrati začni postopoma zmanjševati pogostost zalivanja. Manj vode bo pospešilo proces sušenja listov in preusmerilo energijo rastline v shranjevanje hranil v gomolju. Ta faza je izjemno pomembna za vitalnost gomolja.
Ne odstranjuj listov, dokler se popolnoma ne posušijo in porjavijo. Čeprav morda niso videti lepi, v tem času služijo kot vir hranil za gomolj. Rastlina iz njih črpa vse, kar lahko, preden se dokončno posušijo. Šele ko so listi popolnoma suhi in jih je mogoče z lahkoto odstraniti s potegom, je čas za naslednji korak.
Ta postopen prehod v mirovanje je veliko boljši za rastlino kot nenadna prekinitev zalivanja ali prezgodnje rezanje listov. Posnemanje naravnega cikla sušenja omogoča gomolju, da se maksimalno napolni z rezervnimi snovmi, kar bo neposredno vplivalo na kakovost rasti in cvetenja v prihodnjem letu. Potrpežljivost v tej fazi se bo bogato obrestovala.
Prezimovanje v loncih
Prezimovanje bele kale, ki raste v loncu, je izjemno preprosto. Ko se vsi listi popolnoma posušijo, jih lahko odstraniš. Nato imaš dve glavni možnosti. Prva je, da gomolj pustiš kar v loncu, v suhi zemlji. To je najlažji način, ki zahteva najmanj dela in je povsem ustrezen, če imaš primeren prostor za shranjevanje.
Več člankov na to temo
Lonec postavi v hladen, temen in suh prostor. Idealni prostori so neogrevana klet, garaža ali lopa, kjer se temperatura pozimi giblje med 7 in 12 stopinjami Celzija. Pomembno je, da prostor ni vlažen, saj bi to lahko povzročilo gnitje gomolja. Prav tako temperatura ne sme pasti pod ledišče. Skozi celotno zimo lonca sploh ne zalivaj.
Druga možnost je, da gomolj vzameš iz lonca. To je priporočljivo, če želiš preveriti stanje gomolja, ga razdeliti ali če nimaš dovolj prostora za shranjevanje celih loncev. Gomolj previdno izkoplji, ga očisti odvečne zemlje in pusti, da se nekaj dni suši na zračnem mestu. To pomaga preprečiti plesen med shranjevanjem.
Očiščen in suh gomolj shrani v papirnato vrečko, kartonsko škatlo ali mrežasto vrečo, napolnjeno s suho šoto, žagovino ali vermikulitom. Ta material pomaga ohranjati stabilno vlažnost in preprečuje izsušitev gomolja. Shranjuj ga v enakih pogojih kot lonec – v hladnem, temnem in suhem prostoru. Ne pozabi označiti vrečke, da boš spomladi vedel, kaj je v njej.
Prezimovanje na prostem
V podnebjih z milimi zimami, kjer temperature redko padejo pod ledišče, lahko bela kala prezimi tudi na prostem, v zemlji. Vendar pa je tudi v takšnih razmerah priporočljivo, da rastlino zaščitiš. Počakaj, da listje porumeni in se posuši, nato pa ga odreži tik nad tlemi. Mesto, kjer raste kala, prekrij z debelo plastjo zastirke.
Za zastirko lahko uporabiš slamo, suho listje, smrekove veje ali kompost. Plast zastirke naj bo debela vsaj 10-15 centimetrov. To bo pomagalo izolirati tla in zaščititi gomolj pred morebitno zmrzaljo. Zastirka bo prav tako ohranjala bolj stabilno temperaturo tal in preprečevala prekomerno močenje zaradi zimskega deževja. Spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, zastirko previdno odstrani.
V območjih z ostrimi zimami, kjer so temperature redno pod ničlo, prezimovanje na prostem ni mogoče. V tem primeru moraš gomolje jeseni nujno izkopati. Postopek je enak kot pri pripravi na mirovanje lončnic. Počakaj, da listje oveni, nato pa gomolje previdno izkoplji z vilami, pri čemer pazi, da jih ne poškoduješ.
Izkopane gomolje pripravi za shranjevanje. Ne peri jih z vodo. Pusti, da se zemlja na njih nekoliko posuši, nato pa jo nežno otrebi. Odreži preostala stebla in liste, nato pa gomolje razprostri na časopisnem papirju v suhem in zračnem prostoru za nekaj dni, da se površina dobro osuši. Shranjuj jih na enak način kot gomolje, vzete iz loncev – v škatlah s šoto ali žagovino, v hladnem in temnem prostoru.
Prebujanje iz mirovanja
Po dveh do treh mesecih mirovanja je čas, da belo kalo postopoma prebudiš. Idealni čas za to je pozna zima ali zgodnja pomlad, približno 6-8 tednov pred zadnjo pričakovano zmrzaljo. Če si gomolj shranjeval ločeno, ga vzemi iz materiala za shranjevanje. Preglej ga in se prepričaj, da je še vedno čvrst in zdrav.
To je tudi idealen čas za delitev gomolja, če se je preveč razrasel. Vsak del, ki ga boš posadil, mora imeti vsaj en viden brst. Gomolj posadi v svež, kakovosten in dobro odceden substrat. Uporabi lonec, ki je le nekoliko večji od gomolja. Posadi ga približno 10 cm globoko, z brsti obrnjenimi navzgor.
Po sajenju zemljo zmerno zalij. Lonec postavi na svetlo in toplo mesto. Na začetku zalivaj previdno, le toliko, da je zemlja rahlo vlažna. Preveč vode v tej fazi lahko povzroči gnitje. Ko se pojavijo prvi poganjki in se začne aktivna rast, lahko postopoma povečaš količino vode in začneš z rednim gnojenjem.
Če nameravaš kalo poleti presaditi na vrt, jo postopoma privajaj na zunanje pogoje. Ko mine nevarnost zmrzali, jo čez dan za nekaj ur postavi ven, na senčno mesto, in jo ponoči prinesi nazaj v notranjost. Postopek ponavljaj teden ali dva, postopoma podaljšuj čas, ki ga preživi zunaj, in jo počasi izpostavljaj več sonca. S tem preprečiš šok in zagotoviš gladek prehod na zunanjo lokacijo.
