Obrezovanje je eno najpomembnejših in hkrati najbolj strokovnih opravil pri gojenju azijskega kakija. To ni zgolj preprosto krajšanje vej, temveč premišljena umetnost in znanost, s katero neposredno vplivamo na rast, obliko, zdravje in predvsem rodnost drevesa. S pravilnim obrezovanjem usmerjamo energijo drevesa tja, kjer jo najbolj potrebujemo: v razvoj močne in stabilne strukture, v oblikovanje rodnega lesa in v pridelavo kakovostnih plodov. Mnogi gojitelji se obrezovanja bojijo, saj se zavedajo, da lahko z napačnim rezom naredijo več škode kot koristi. Vendar pa je z razumevanjem osnovnih načel rasti kakija in z jasno zastavljenimi cilji obrezovanje postopek, ki prinaša dolgoročne koristi in omogoča, da drevo v polnosti razvije svoj potencial ter nas vsako leto znova nagradi z obilnim pridelkom.
Cilji obrezovanja so večplastni. Prvi in najpomembnejši cilj, še posebej pri mladih drevesih, je vzgoja močnega in pravilno oblikovanega ogrodja – debla in ogrodnih vej. Ta struktura mora biti sposobna nositi težo pridelka v kasnejših letih in prenašati obremenitve vetra in snega. Drugi ključni cilj je vzdrževanje ravnovesja med vegetativno rastjo (rastjo listov in poganjkov) in generativno rastjo (cvetenjem in rodnostjo). Drevo, ki ima preveč bujno rast, bo slabo rodilo, in obratno.
Tretji cilj je zagotavljanje dobre osvetlitve in zračnosti krošnje. Svetloba je nujna za fotosintezo, razvoj cvetnih brstov in kakovost plodov. Zračna krošnja pa omogoča hitro sušenje listja, kar bistveno zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni. Četrti cilj je redno pomlajevanje rodnega lesa. Kaki rodi na enoletnih poganjkih, zato je treba z rezjo vsako leto spodbuditi rast novih, zdravih in rodnih mladik. S tem si zagotovimo stalen in kakovosten pridelek iz leta v leto.
Nenazadnje je cilj obrezovanja tudi prilagajanje velikosti drevesa našim potrebam in prostorskim zmožnostim. Z rednim krajšanjem lahko ohranjamo drevo na obvladljivi višini, kar olajša oskrbo, zaščito pred boleznimi in škodljivci ter seveda obiranje plodov. Pravilno obrezano drevo ni le bolj rodno in zdravo, ampak je tudi estetsko lepše in se bolje vklaplja v podobo vrta. Vsak rez mora biti premišljen in imeti svoj namen.
Osnovna načela in pravi čas za obrezovanje
Preden primemo za škarje, je treba poznati nekaj osnovnih načel. Ključno je vedeti, da kaki cveti in rodi na enoletnem lesu – to so poganjki, ki so zrasli v prejšnji rastni sezoni. To pomeni, da z obrezovanjem ne smemo odstraniti vseh lanskih poganjkov, saj bi s tem odstranili celoten potencialni pridelek. Cilj je ohraniti dovolj rodnega lesa in hkrati spodbuditi rast novih poganjkov, ki bodo rodili v naslednjem letu.
Več člankov na to temo
Glavno obrezovanje kakija se opravlja v obdobju zimskega mirovanja, ko je drevo brez listov. To obdobje traja od konca jeseni do zgodnje pomladi. Najboljši čas je pozna zima (februar, začetek marca), ko je nevarnost najhujših zmrzali že mimo, drevo pa še ni začelo z intenzivnim pretakanjem sokov. Obrezovanje v tem času omogoča, da so rane izpostavljene zmrzali čim krajši čas, hkrati pa je struktura krošnje brez listja dobro vidna, kar olajša odločanje o tem, katere veje odstraniti.
Poleg glavne zimske rezi se pri kakiju opravlja tudi poletna ali zelena rez. Ta poteka med vegetacijo, od pozne pomladi do sredine poletja. Cilj poletne rezi ni oblikovanje krošnje, temveč odstranjevanje odvečne vegetativne mase. To vključuje odstranjevanje navpično rastočih, močnih poganjkov (bohotivk), ki porabljajo veliko energije in senčijo notranjost krošnje, ter krajšanje (pinciranje) predolgih enoletnih poganjkov. Z zeleno rezjo preusmerimo energijo drevesa iz rasti v razvoj plodov in izboljšamo osvetlitev.
Pri vsakem rezu je ključna uporaba pravega orodja. Orodje mora biti ostro, da so rezi gladki in se rane hitreje celijo, ter čisto in razkuženo (npr. z alkoholom), da preprečimo prenos bolezni z enega drevesa na drugo. Režemo vedno tik nad brstom, ki je obrnjen navzven iz krošnje, da spodbudimo rast v želeno smer. Pri odstranjevanju debelejših vej je pomembno, da rez opravimo tik ob osnovi, na t.i. vejnem obroču, in ne puščamo štrcljev, ki se težko celijo.
Vzgojna rez mladega drevesa
Vzgojna rez v prvih nekaj letih po sajenju je ključnega pomena za oblikovanje trdne in pravilno strukturirane krošnje. Cilj ni čim hitrejši pridelek, ampak vzpostavitev ogrodja, ki bo drevo služilo celo življenje. Z nepravilno ali zanemarjeno vzgojno rezjo lahko naredimo napake, ki jih je kasneje težko ali nemogoče popraviti. Najpogosteje se kaki vzgaja v obliko izboljšane piramide ali vaze, odvisno od sorte in želja gojitelja.
Več člankov na to temo
V prvem letu po sajenju, običajno spomladi, sadiko prikrajšamo na višino približno 80-100 cm. S tem spodbudimo rast stranskih poganjkov v zgornjem delu debla, izmed katerih bomo v naslednjem letu izbrali prihodnje ogrodne veje. Vse poganjke, ki rastejo nižje na deblu, redno odstranjujemo. Pomembno je, da drevo raste naravnost, zato ga po potrebi pritrdimo k opori.
V drugi zimi izberemo 3 do 5 najmočnejših in najbolje razporejenih poganjkov, ki bodo tvorili prvo etažo ogrodnih vej. Te veje naj bodo čim bolj enakomerno razporejene okoli debla in naj izraščajo pod kotom med 45 in 60 stopinj. Preveč pokončno rastoče veje imajo šibko zraščanje z deblom in se kasneje pod težo pridelka lažje odlomijo. Izbrane ogrodne veje skrajšamo za približno tretjino do polovico, vedno na zunanji brst, da spodbudimo razvejanje. Vrh (voditeljico) skrajšamo tako, da ostane približno 20-30 cm višji od vrhov stranskih vej. Vse ostale poganjke odstranimo.
V naslednjih letih postopek nadaljujemo. Vsako leto izberemo novo etažo ogrodnih vej, ki so približno 50-70 cm nad prejšnjo. Na ogrodnih vejah prve etaže pustimo stranske poganjke, ki bodo postali rodni les. Vedno skrbimo za odprtost krošnje in odstranjujemo vse navpične, konkurenčne poganjke in tiste, ki rastejo navznoter ali se križajo. Cilj je, da po 4-5 letih dobimo drevo z močnim deblom, dobro razporejenimi ogrodnimi vejami in jasno definirano strukturo.
Rez za vzdrževanje rodnosti odraslega drevesa
Ko je drevo doseglo želeno obliko in velikost ter redno rojeva, preidemo na rez za vzdrževanje rodnosti. Cilj te rezi je ohranjanje ravnovesja med rastjo in rodnostjo ter redno obnavljanje rodnega lesa. To pomeni, da vsako leto odstranimo del starega lesa, da naredimo prostor in spodbudimo rast novih, mladih poganjkov, na katerih se bodo razvili plodovi. Ta rez se prav tako opravlja pozno pozimi.
Prvi korak pri rezi odraslega drevesa je sanitarna rez. Najprej odstranimo vse odmrle, bolne, poškodovane ali polomljene veje. S tem izboljšamo zdravstveno stanje drevesa in preprečimo širjenje bolezni. Nato se osredotočimo na redčenje krošnje. Odstranimo vse veje, ki rastejo navznoter proti deblu, saj te senčijo notranjost krošnje in ovirajo pretok zraka. Prav tako odstranimo veje, ki se križajo ali drgnejo ena ob drugo, saj to povzroča rane, ki so vstopno mesto za okužbe.
Sledi redčenje rodnega lesa. Ker kaki rodi na lanskih poganjkih, je treba ohraniti zadostno število teh poganjkov. Hkrati pa je treba odstraniti del starejših, izrojenih vej, ki so že večkrat rodile in imajo šibko rast. S tem spodbudimo rast novih poganjkov iz spečih brstov na starejšem lesu. Enoletne poganjke, ki jih pustimo za rodnost, lahko rahlo prikrajšamo za približno četrtino ali tretjino dolžine. To spodbudi rast stranskih poganjkov in prepreči, da bi se rodnost selila na zunanji rob krošnje.
Na koncu pregledamo še splošno obliko in velikost drevesa. Če je drevo postalo previsoko, ga lahko znižamo tako, da vrh (voditeljico) skrajšamo na nižje ležečo stransko vejo. Podobno lahko skrajšamo tudi predolge ogrodne veje, da ohranimo kompaktno obliko krošnje. Pomembno je, da z rezjo ne pretiravamo; splošno pravilo je, da v enem letu ne odstranimo več kot 20-30 % celotne mase krošnje, da ne povzročimo prevelikega stresa za drevo.
Pomlajevalna rez starih in zapuščenih dreves
Starejša, zanemarjena ali nepravilno obrezana drevesa kakija pogosto postanejo pregosta, previsoka in imajo slabo rodnost, ki se preseli na vrh in zunanji rob krošnje. Takšna drevesa lahko z močno pomlajevalno rezjo obnovimo in jim povrnemo vitalnost ter rodnost. Pomlajevanje je radikalen postopek, ki ga je treba izvesti postopoma, v dveh do treh letih, da drevesa ne šokiramo preveč. Cilj je znižati krošnjo, jo odpreti za svetlobo in spodbuditi rast novega lesa iz spečih brstov na starejših vejah in deblu.
V prvem letu se osredotočimo na znižanje višine in redčenje najbolj gostih delov. Vrh drevesa in vrhove glavnih ogrodnih vej močno skrajšamo, tudi za več metrov, če je potrebno. Rez vedno opravimo nad močno stransko vejo, ki bo prevzela vlogo voditeljice. Nato iz notranjosti krošnje odstranimo večje, starejše veje, predvsem tiste, ki so navpične ali rastejo navznoter. S tem odpremo krošnjo in omogočimo dostop svetlobe do preostalih delov.
Drevo se bo na tako močno rez odzvalo z bujno rastjo številnih novih poganjkov (bohotivk) iz spečih brstov. V drugem letu je ključna selekcija teh novih poganjkov. Izberemo tiste, ki imajo ugodno lego in smer rasti, ter iz njih začnemo oblikovati novo, nižjo in bolj razvejano strukturo krošnje. Vse odvečne, premočne in navpično rastoče poganjke odstranimo. Postopek je podoben vzgojni rezi mladega drevesa, le da poteka na starejšem ogrodju.
V tretjem letu nadaljujemo z oblikovanjem nove krošnje in odstranjevanjem preostalih starih, nezaželenih vej. Po treh letih postopnega pomlajevanja bi morali imeti drevo z obnovljeno krošnjo, ki je nižja, bolj zračna in ima veliko novega, rodnega lesa. V naslednjih letih nadaljujemo z redno rezjo za vzdrževanje rodnosti. Pomlajevalna rez je zahtevno opravilo, ki zahteva znanje in potrpežljivost, vendar lahko reši marsikatero staro drevo in mu podari novo življenje.
