Ko jesen pobarva liste v tople odtenke in se dnevi krajšajo, se japonska okrasna češnja začne pripravljati na zimsko mirovanje. Čeprav so ta drevesa prilagojena na hladnejše podnebje in so večinoma prezimno trdna, je pravilna priprava na zimo ključnega pomena za njihovo zdravje in obilno cvetenje naslednjo pomlad. Še posebej mlada in na novo posajena drevesa so občutljiva na ostre zimske razmere, kot so nizke temperature, močan veter in nihanje temperature. S premišljenimi ukrepi lahko svojemu drevesu bistveno olajšaš preživetje zime in zagotoviš, da bo spomladi znova v polnem sijaju.
Zimsko obdobje prinaša več izzivov. Eden glavnih je zimska suša, ki se pojavi, ko so tla zamrznjena in korenine ne morejo črpati vode, medtem ko drevo še vedno izgublja vlago skozi lubje in veje, še posebej v vetrovnem in sončnem vremenu. Druga nevarnost so poškodbe lubja zaradi sončnega ožiga, ki nastane zaradi močnega zimskega sonca, ki segreva deblo podnevi, in hitrega ohlajanja ponoči, kar povzroči pokanje lubja. Prav tako so mlada drevesa izpostavljena objedanju s strani divjadi.
Ta članek te bo vodil skozi najpomembnejše korake za uspešno prezimovanje japonske okrasne češnje. Poglobili se bomo v jesensko pripravo, ki postavlja temelje za varno zimo, in predstavili konkretne ukrepe za zaščito debla, korenin in krošnje pred različnimi zimskimi nevarnostmi. Z razumevanjem teh postopkov boš lahko svojemu drevesu zagotovil najboljšo možno zaščito in se izognil pogostim zimskim poškodbam.
S pravilno zimsko oskrbo ne varuješ le trenutnega stanja drevesa, ampak vlagaš v njegovo prihodnost. Drevo, ki uspešno preživi zimo brez večjega stresa in poškodb, bo imelo spomladi več energije za rast in cvetenje. Zato je skrb za drevo v hladnejših mesecih enako pomembna kot nega v rastni sezoni in je ključni del celoletnega cikla vzdrževanja.
Jesenska priprava drevesa
Priprava na zimo se začne že jeseni, veliko preden zapade prvi sneg. Eden najpomembnejših ukrepov je pravilno zalivanje. Če je jesen suha, je nujno, da drevo temeljito zaliješ, preden tla zamrznejo. Drevo mora v zimo vstopiti z dobro hidriranim koreninskim sistemom, kar je ključna obramba pred zimsko sušo. Obilno zalivanje pozno jeseni bo koreninam zagotovilo zadostno zalogo vlage, ki jo bodo lahko porabljale v obdobjih, ko bodo tla zamrznjena.
Več člankov na to temo
Jeseni je treba prenehati z gnojenjem, še posebej z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Gnojenje pozno v sezoni spodbuja novo, mehko rast, ki nima dovolj časa, da bi olesenela pred prihodom zmrzali. Takšni mladi poganjki so izjemno občutljivi na nizke temperature in bodo pozimi pozeble, kar poškoduje drevo in predstavlja vstopno točko za bolezni. Zadnje gnojenje naj bo opravljeno najkasneje sredi poletja.
Odstranjevanje odpadlega listja je ključno sanitarno opravilo. Na odpadlem listju lahko prezimijo trosi različnih glivičnih bolezni (kot je listna luknjičavost) in jajčeca škodljivcev. S temeljitim grabljenjem in odstranjevanjem listja izpod krošnje drevesa bistveno zmanjšaš infekcijski pritisk za naslednjo pomlad. Listje lahko kompostiraš, če pa sumiš, da je okuženo, ga je bolje sežgati ali odstraniti z vrta.
Pred zimo opravi tudi temeljit pregled drevesa. Odstrani vse odmrle, polomljene ali očitno bolne veje. S tem izboljšaš videz drevesa in preprečiš, da bi se te veje pod težo snega zlomile in povzročile večje rane. Vendar se izogibaj obsežnejšemu obrezovanju, saj je najboljši čas za to pozno poleti. Manjši korekturni rezi pa so povsem sprejemljivi in koristni.
Zaščita debla in korenin
Deblo mladih dreves je še posebej občutljivo na zimske poškodbe, predvsem na sončni ožig in pokanje lubja. To se zgodi, ko močno zimsko sonce segreje temno lubje na jugozahodni strani debla, kar povzroči aktivacijo celic. Ko sonce zaide, temperatura hitro pade, kar povzroči zmrzovanje in odmrtje teh celic ter posledično pokanje lubja. Te razpoke so idealno mesto za vdor bolezni in škodljivcev. Najboljša zaščita je ovijanje debla z juto, trstiko, valovitim papirjem ali posebnimi zaščitnimi trakovi. Ovoj naj sega od tal do prvih vej.
Več člankov na to temo
Druga učinkovita metoda za zaščito debla je beljenje. Deblo in debelejše veje se premažejo z apnenim beležem, ki ga lahko kupiš v kmetijskih trgovinah ali pripraviš sam. Bela barva odbija sončne žarke in preprečuje prekomerno segrevanje lubja, s čimer zmanjšuje temperaturna nihanja in tveganje za pokanje. Beljenje je najbolje opraviti pozno jeseni, v suhem vremenu, ko so temperature nad ničlo. Poleg zaščite pred sončnim ožigom apneni belež deluje tudi kot blag dezinfektor in uničuje nekatere škodljivce, ki prezimujejo v razpokah lubja.
Zaščita koreninskega sistema je prav tako ključnega pomena, še posebej pri mladih drevesih in tistih, ki rastejo v posodah. Pred nastopom močnejših zmrzali je priporočljivo okoli debla nasuti debelo plast zastirke, kot so slama, listje, smrekove veje ali lubje. Ta 10-15 cm debela plast deluje kot izolator, ki ščiti korenine pred globoko zmrzaljo in pomaga ohranjati bolj stabilno temperaturo tal. Zastirko je treba spomladi, ko se tla otoplijo, odgrniti, da se zemlja hitreje segreje.
Mlada drevesa so pogosto tarča divjadi, kot so zajci in srne, ki v zimskem času objedajo mlado lubje in poganjke. To lahko povzroči resne poškodbe ali celo propad drevesa. Za zaščito pred objedanjem lahko okoli debla namestiš plastično mrežo ali spiralno zaščito. Ta zaščita mora biti dovolj visoka, da prepreči dostop živalim tudi ob snežni odeji. V območjih z veliko srnjadi je včasih potrebna tudi ograja okoli celotnega drevesa ali vrta.
Ravnanje s snegom in ledom
Sneg je lahko za drevesa tako koristen kot tudi škodljiv. Lahka, puhasta snežna odeja deluje kot odličen naravni izolator, ki ščiti korenine pred nizkimi temperaturami in ohranja vlago v tleh. Zato snega, ki se nabere na tleh okoli drevesa, ni treba odstranjevati. Dodatno kopičenje snega okoli debla lahko celo poveča zaščito pred zmrzaljo.
Težava nastane, ko zapade moker in težak sneg, ki se oprijema vej. Teža takšnega snega lahko povzroči upogibanje, lomljenje in celo cepljenje vej, še posebej pri sortah z bolj krhkim lesom ali široko razraslo krošnjo. Po močnem sneženju je priporočljivo sneg previdno otresti z vej. To stori z mehko metlo ali dolgo palico, s katero nežno potiskaš veje od spodaj navzgor. Nikoli ne udarjaj po vejah, saj so v mrazu bolj krhke in jih lahko zlahka zlomiš.
Ledena obloga, ki nastane zaradi žleda ali dežja, ki zmrzuje, je še bolj nevarna od snega. Led je bistveno težji in se ga je zelo težko odstraniti, ne da bi poškodovali drevo. V takem primeru je najbolje, da ne ukrepaš in pustiš, da se led stopi sam. Poskusi odstranjevanja ledu z vej skoraj vedno povzročijo več škode kot koristi, saj se skupaj z ledom odlomijo tudi popki in manjše vejice. Če je drevo močno obremenjeno, lahko pod večje veje podstaviš opore, da preprečiš lomljenje.
Pri odstranjevanju snega s poti in dovozov pazi, da ga ne odlagaš na kupe pod drevesom, še posebej, če uporabljaš sol za taljenje. Sol lahko spomladi pronica v tla in poškoduje koreninski sistem drevesa. Če je le mogoče, se izogibaj uporabi soli v bližini dreves in raje uporabljaj pesek ali druge alternativne materiale za preprečevanje zdrsa.
Oskrba dreves v posodah pozimi
Japonske okrasne češnje, ki rastejo v posodah, so pozimi bistveno bolj izpostavljene in zahtevajo posebno pozornost. Koreninski sistem v posodi ni zaščiten z veliko maso zemlje, kot je to pri drevesih na vrtu, zato je veliko bolj občutljiv na hitra temperaturna nihanja in globoko zmrzal. Zamrznitev celotne koreninske grude je lahko za drevo usodna. Zato je ključnega pomena, da posodo ustrezno zaščitiš.
Najboljša rešitev je, da posodo z drevesom premakneš na zaščiteno mesto, kot je neogrevana garaža, klet, veranda ali hladen rastlinjak. Pomembno je, da je prostor hladen (temperature blizu ledišča so idealne), da drevo ostane v fazi mirovanja, a hkrati zaščiten pred najhujšim mrazom in vetrom. Prostor naj bo temen ali z zelo malo svetlobe. Drevesa v takšnem zimovališču je treba občasno zelo malo zaliti, le toliko, da se koreninska gruda ne izsuši popolnoma.
Če premikanje posode ni mogoče zaradi njene velikosti ali teže, jo je treba zaščititi na prostem. Posodo postavi na zavetno lego, na primer ob steno hiše, stran od prevladujočih zimskih vetrov. Samo posodo je treba dobro izolirati. Ovi je jo z juto, starimi odejami, stiroporom ali folijo z zračnimi mehurčki. Dodatno zaščito nudi, če posodo postaviš v večjo škatlo in prostor med stenama napolniš z izolacijskim materialom, kot je slama, listje ali sekanci.
Tudi pri drevesih v posodah je pomembno, da tla v posodi prekriješ z debelo plastjo zastirke, da zaščitiš zgornji del korenin. Pomembno je tudi, da posoda ni neposredno na tleh, ampak jo postaviš na lesene letvice ali opeke. To omogoči odtekanje odvečne vode in preprečuje, da bi dno posode zamrznilo na tla. Redno preverjaj vlažnost zemlje, saj se lahko tudi pozimi izsuši, še posebej v obdobjih brez padavin, in po potrebi zmerno zalij.
