Pokrovna vrtnica ‘The Fairy’ je zaradi svoje nezahtevnosti, odpornosti in izjemno dolgega obdobja cvetenja ena izmed najbolj cenjenih sort za prekrivanje večjih površin, utrjevanje brežin ali kot slikovit dodatek na gredicah in v posodah. Uspešno sajenje je temeljni korak, ki zagotavlja, da se bo rastlina dobro ukoreninila in razvila v zdrav ter bujno cvetoč grm. Pravilna izbira sadilnega mesta, skrbna priprava tal in upoštevanje ustrezne tehnike sajenja so ključni dejavniki, ki vplivajo na vitalnost in dolgo življenjsko dobo te čudovite vrtnice. Poleg sajenja pa je poznavanje metod razmnoževanja, kot je potapljanje ali priprava potaknjencev, odličen način za pridobivanje novih rastlin in širjenje te prelepe sorte po vrtu brez dodatnih stroškov.
Izbira primerne lokacije je prvi in najpomembnejši korak pri sajenju. Vrtnica ‘The Fairy’ obožuje sonce, zato ji nameni mesto, kjer bo deležna vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Več sonca pomeni obilnejše cvetenje in manjšo dovzetnost za glivične bolezni. Tla morajo biti dobro odcedna, saj zastajanje vode škodi koreninam in lahko vodi v njihovo gnitje. Idealna so rahlo kisla do nevtralna tla (pH med 6,0 in 7,0), bogata z organsko snovjo. Če so tla v tvojem vrtu težka in ilovnata, jim ob pripravi sadilne jame dodaj pesek in kompost za izboljšanje drenaže in strukture. V primeru peščenih tal pa dodaj večjo količino komposta, da izboljšaš sposobnost zadrževanja vode in hranil.
Pred sajenjem je nujna skrbna priprava tal. Sadilno jamo izkoplji vsaj dvakrat širšo in globljo od koreninske grude sadike. Priporočene dimenzije so približno 40x40x40 cm. Na dno jame položi plast drenažnega materiala, kot je gramoz ali glinopor, če obstaja nevarnost zastajanja vode. Izkopano zemljo zmešaj z zrelim kompostom, šoto ali dobro uležanim hlevskim gnojem. S tem boš zagotovil rahla, zračna in s hranili bogata tla, kar bo spodbudilo hitro in močno rast korenin. Izogibaj se uporabi svežega hlevskega gnoja, saj lahko poškoduje občutljive korenine mlade sadike.
Sam postopek sajenja zahteva nekaj pozornosti. Če sadiš sadiko z golimi koreninami, jo pred sajenjem za nekaj ur namoči v vedro vode. Sadiko postavi v sredino pripravljene jame tako, da je cepljeno mesto (odebeljen del med koreninami in poganjki) približno 3-5 cm pod nivojem tal. To bo cepljeno mesto zaščitilo pred zmrzaljo. Jamo postopoma napolni s pripravljeno mešanico zemlje, jo sproti rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe, in na koncu obilno zalij. Če sadiš sadiko iz lonca, jo previdno vzemi iz njega, rahlo razrahljaj koreninsko grudo, če je preveč zbita, in jo posadi na enako globino.
Razdalja sajenja je odvisna od želenega učinka. Če želiš ustvariti gosto preprogo, ki bo v celoti prekrila tla, sadike posadi na razdalji približno 45-60 cm. Sčasoma se bodo rastline razrasle in prepletle med seboj, kar bo učinkovito preprečilo rast plevela. Za posamično sajenje ali sajenje v manjših skupinah jim pusti več prostora, da se lahko razvijejo v polni obliki. Po sajenju je priporočljivo tla okoli rastline zastreti z organsko zastirko, ki bo ohranjala vlago in preprečevala rast plevela.
Več člankov na to temo
Najboljši čas za sajenje
Optimalen čas za sajenje vrtnice ‘The Fairy’ je odvisen od podnebnih razmer in oblike sadike (gole korenine ali v loncu). Na splošno veljata za najprimernejša dva termina: jesen in pomlad. Jesensko sajenje, od konca septembra do zamrznitve tal, ima številne prednosti. Tla so še vedno topla od poletja, kar omogoča, da se korenine pred zimo dobro vrastejo in utrdijo. Rastlina tako spomladi vso energijo usmeri v rast poganjkov in cvetenje, saj je koreninski sistem že razvit. Jeseni posajene vrtnice so običajno bolj odporne na poletno sušo v prvem letu.
Spomladansko sajenje, od marca do konca aprila, je priporočljivo predvsem v območjih z zelo ostrimi zimami. S sajenjem spomladi se izognemo tveganju, da bi mlada, še ne dobro ukoreninjena sadika pozimi pozeble. Pomembno je, da sajenje opravimo dovolj zgodaj, preden se rastlina popolnoma prebudi in začne intenzivno odganjati. To ji bo dalo dovolj časa, da razvije koreninski sistem, preden nastopi poletna vročina. Pri spomladanskem sajenju je treba biti v prvem poletju še posebej pozoren na redno zalivanje.
Sadike v loncih (kontejnerske sadike) so manj občutljive na čas sajenja in jih lahko sadimo praktično skozi vso rastno sezono, od pomladi do jeseni. Izogibati se je treba le sajenju v obdobjih ekstremne vročine in suše, saj je takrat stres za rastlino prevelik. Prednost kontejnerskih sadik je, da imajo že dobro razvit in nepoškodovan koreninski sistem, zato je prehod na novo rastišče manj stresen. Ne glede na to, kdaj sadiš, vedno poskrbi za obilno zalivanje takoj po sajenju.
Ne glede na izbrani čas sajenja je pomembno, da sadike pred sajenjem pravilno pripraviš. Sadike z golimi koreninami pred sajenjem obreži – skrajšaj poškodovane korenine in poganjke prikrajšaj na približno 15-20 cm. To spodbudi razraščanje korenin in uravnovesi razmerje med nadzemnim in podzemnim delom. Pri kontejnerskih sadikah pa pred sajenjem preveri koreninsko grudo; če so korenine zavozlane in krožijo po dnu lonca, jih nežno razrahljaj, da spodbudijo rast v novo zemljo.
Več člankov na to temo
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje s potaknjenci je ena najpogostejših in najuspešnejših metod za pridobivanje novih sadik vrtnice ‘The Fairy’. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvede vsak vrtnar. Najprimernejši čas za jemanje potaknjencev je od poznega poletja do jeseni, ko so letošnji poganjki že delno oleseneli. Izberi zdrave, močne in ravne poganjke, ki so letos cveteli. Idealna debelina poganjka je približno debelina svinčnika. Izogibaj se zelo tankim, šibkim ali prestarelim, olesenelim poganjkom.
Za pripravo potaknjenca odreži približno 20-30 cm dolg kos poganjka. Zgornji rez naredi ravno, tik nad brstom, spodnji rez pa postrani, tik pod brstom. Postrani rez poveča površino za tvorbo korenin. S potaknjenca odstrani vse spodnje liste in trne, pusti le zgornja dva ali tri liste, ki jih lahko prirežeš na polovico, da zmanjšaš izhlapevanje vode. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v prah za ukoreninjenje (hormon za rast korenin), kar bo pospešilo in izboljšalo uspeh ukoreninjenja, vendar ni nujno potrebno.
Pripravljene potaknjence posadi v lončke ali platoje, napolnjene z rahlim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in peska ali perlita. Potaknjenec potisni v substrat do približno polovice njegove dolžine. Substrat okoli potaknjenca dobro potlači, da zagotoviš dober stik. Po sajenju vse skupaj temeljito zalij. Za ohranjanje visoke zračne vlage, ki je ključna za uspešno ukoreninjenje, lončke pokrij s prozorno plastično vrečko ali jih postavi v mini rastlinjak. Redno zrači, da preprečiš nastanek plesni.
Lončke s potaknjenci postavi na svetlo, a senčno mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem. Substrat vzdržuj zmerno vlažen, vendar ne razmočen. Ukoreninjenje običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Uspešno ukoreninjenje prepoznaš po tem, da potaknjenec začne odganjati nove lističe. Ko se potaknjenci dobro ukoreninijo in razvijejo močan koreninski sistem, jih lahko presadiš v večje lonce ali spomladi na stalno mesto na vrtu. Prvo zimo je mlade rastlinice priporočljivo zaščititi pred močnejšo zmrzaljo.
Razmnoževanje z grebeničenjem
Grebeničenje je preprosta in zelo zanesljiva metoda razmnoževanja, ki je še posebej primerna za grmovnate in pokrovne vrtnice, kot je ‘The Fairy’, ki imajo dolge in upogljive poganjke. Pri tej metodi del poganjka, medtem ko je ta še vedno pritrjen na matično rastlino, upognemo in zakopljemo v zemljo, da tam razvije korenine. Najboljši čas za grebeničenje je pozno spomladi ali zgodaj poleti, ko so poganjki dovolj prožni, da jih lahko upognemo do tal, ne da bi se zlomili. Ta metoda ima visoko stopnjo uspešnosti, saj je poganjek med ukoreninjanjem ves čas preskrbljen z vodo in hranili iz matične rastline.
Za postopek izberi zdrav, dolg in upogljiv enoletni poganjek, ki raste blizu tal. Približno 20-30 cm od vrha poganjka odstrani liste in trne na odseku, ki ga boš zakopal v zemljo. Na spodnji strani tega odseka lahko z ostrim nožem narediš plitvo zarezo ali odluščiš del lubja. Ta poškodba bo spodbudila nastanek korenin na tem mestu. Pripravi plitvo jamico v zemlji poleg matične rastline, globoko približno 10-15 cm. Tla v jamici zrahljaj in jim po potrebi dodaj malo komposta.
Upogni poganjek in pripravljeni del položi v jamico. Z U-oblikovano žično sponko ali kamnom ga pritrdi na tla, da ostane v stiku z zemljo. Nato poganjek prekrij z zemljo, vrh poganjka z nekaj listi pa pusti, da gleda iz zemlje. Vrh lahko privežeš ob oporo, da bo rasel navpično. Mesto, kjer je poganjek zakopan, redno zalivaj, da bodo tla ves čas zmerno vlažna, kar je ključno za razvoj korenin. Korenine se bodo običajno razvile v nekaj mesecih, včasih pa proces traja vse do naslednje pomladi.
Ko grebenica razvije zadosten koreninski sistem, kar lahko preveriš tako, da jo nežno poskusiš izvleči (če se upira, ima korenine), jo lahko ločiš od matične rastline. Z ostrimi škarjami ali nožem odreži poganjek, ki povezuje novo rastlino z matično. Mlado, samostojno sadiko lahko pustiš na istem mestu, da se še okrepi, ali pa jo previdno izkoplješ in presadiš na želeno stalno mesto na vrtu. Ta metoda je idealna za pridobivanje manjšega števila močnih in zdravih novih rastlin.
Sajenje v posode in korita
Pokrovna vrtnica ‘The Fairy’ je zaradi svoje kompaktne rasti in povešavih poganjkov, polnih cvetov, izjemno primerna tudi za gojenje v posodah, cvetličnih koritih in visečih košarah. S sajenjem v posodo lahko popestriš teraso, balkon ali vhod v hišo. Pri izbiri posode pazi, da je dovolj velika in globoka, da omogoča nemoten razvoj koreninskega sistema. Minimalna priporočena velikost je lonec s premerom in globino vsaj 30-40 cm. Ključnega pomena je, da ima posoda na dnu drenažne odprtine, ki preprečujejo zastajanje vode in gnitje korenin.
Za sajenje uporabi kakovosten in s hranili bogat substrat za vrtnice ali balkonske rastline. Na dno posode najprej položi plast drenažnega materiala, kot so glinopor, kosi opeke ali gramoz, da zagotoviš dobro odtekanje odvečne vode. Nato posodo napolni s substratom. Sadiko posadi na enako globino kot je rasla v loncu, cepljeno mesto pa naj bo tik pod površino substrata. Po sajenju zemljo dobro potlači in obilno zalij. Posodo postavi na sončno lego, kjer bo rastlina dobila dovolj svetlobe za bujno cvetenje.
Rastline v posodah zahtevajo več pozornosti pri zalivanju in gnojenju kot tiste na vrtu. Substrat v posodah se hitreje izsuši, zato je v poletnih mesecih potrebno redno, včasih celo vsakodnevno zalivanje. Pred vsakim zalivanjem preveri vlažnost zemlje s prstom; zalij, ko je zgornja plast suha na otip. Hranila v omejenem volumnu substrata se hitreje porabijo, zato je nujno redno dognojevanje. Od pomladi do poznega poletja jo na vsake dva do tri tedne gnoji s tekočim gnojilom za cvetoče rastline.
Pozimi so rastline v posodah bolj izpostavljene mrazu, zato je potrebna ustrezna zaščita. Pred prvo zmrzaljo posodo zaščiti pred zmrzovanjem korenin. Ovi jo z juto, mehurčasto folijo ali stiroporom in jo odmakni od mrzlih tal tako, da jo postaviš na leseno desko ali stiroporno ploščo. Najbolje je, da posodo premakneš na zaščiteno mesto, na primer ob steno hiše ali v negret prostor. Tudi pozimi občasno preveri vlažnost substrata in ga po potrebi zmerno zalij v dneh, ko ne zmrzuje.
