Lovorolistni viburnum je zimzeleni grm, ki je cenjen prav zaradi svoje sposobnosti, da v vrt prinese barvo in življenje v hladnejših mesecih. Kljub temu, da je relativno odporen na mraz, je ustrezna priprava na zimo ključna za njegovo preživetje in dobro kondicijo, še posebej v območjih z ostrejšimi zimami ali pri mlajših, še ne popolnoma uveljavljenih rastlinah. Pravilno prezimovanje zagotavlja, da bo rastlina ne le preživela nizke temperature, ampak bo spomladi tudi zdrava, močna in pripravljena na novo rastno sezono. Skrb za rastlino pred zimo je naložba v njeno dolgoročno zdravje in lepoto.
Priprava na zimo se ne začne s prvim snegom, ampak že jeseni. V tem obdobju je treba rastlini omogočiti, da se postopoma prilagodi na prihajajoče hladnejše razmere. To vključuje prenehanje gnojenja, ki bi spodbujalo novo rast, in zagotavljanje zadostne hidracije pred zamrznitvijo tal. Zimzelene rastline, kot je lovorolistni viburnum, namreč izgubljajo vodo skozi liste tudi pozimi, zato je ključno, da v zimo vstopijo z dobro navlaženim koreninskim sistemom.
Stopnja potrebne zimske zaščite je odvisna od več dejavnikov, vključno z mikroklimo vrta, starostjo rastline in sorto. Mlade rastline so bolj občutljive in potrebujejo več zaščite kot starejši, dobro ukoreninjeni grmi. Prav tako so rastline, posajene na izpostavljenih, vetrovnih legah, bolj ogrožene kot tiste, ki rastejo v zavetju hiše ali drugih rastlin. Rastline, gojene v posodah, pa zahtevajo posebno pozornost, saj je njihov koreninski sistem veliko bolj izpostavljen mrazu.
Z nekaj preprostimi, a pravočasnimi ukrepi lahko našemu lovorolistnemu viburnumu bistveno olajšamo preživetje zime. S tem bomo zmanjšali tveganje za poškodbe zaradi mraza, zimskega sonca in vetra. Skrbno prezimovanje bo nagrajeno spomladi, ko nas bo grm pozdravil z zdravimi zelenimi listi in se pripravil na novo, obilno cvetenje.
Priprava rastline na zimo
Uspešno prezimovanje se začne s pravilno pripravo rastline v jesenskem času. Eden najpomembnejših korakov je prenehanje gnojenja najkasneje konec avgusta. Gnojenje, še posebej z dušikom bogatimi gnojili, spodbuja rast novih, mehkih poganjkov. Ti poganjki nimajo dovolj časa, da bi pred prihodom zmrzali oleseneli in dozoreli, zato so izjemno občutljivi na poškodbe zaradi nizkih temperatur. Z zgodnjim prenehanjem gnojenja omogočimo rastlini, da preusmeri svojo energijo v utrjevanje obstoječih tkiv in pripravo na mirovanje.
Več člankov na to temo
Jesensko obrezovanje lovorolistnega viburnuma na splošno ni priporočljivo. Vsak rez predstavlja rano, ki se v hladnem in vlažnem vremenu počasneje celi, kar povečuje tveganje za vdor bolezenskih klic. Poleg tega bi z jesenskim obrezovanjem odstranili poganjke, na katerih so se že oblikovali cvetni popki za zimsko cvetenje. Morebitno potrebno obrezovanje, kot je odstranjevanje odmrlih ali poškodovanih vej, je bolje opraviti spomladi po koncu nevarnosti močnejših zmrzali.
Ključnega pomena je zadostna hidracija pred zimo. V primeru suhe jeseni je treba rastlino nekajkrat temeljito zaliti, preden tla zamrznejo. Zimzelene rastline, kot je viburnum, skozi liste izhlapevajo vodo tudi pozimi, še posebej v sončnih in vetrovnih dneh. Če so tla zamrznjena, korenine ne morejo črpati vode, kar lahko privede do tako imenovane zimske suše – rastlina se dobesedno posuši kljub nizkim temperaturam. Dobra zaloga vlage v tleh pred zimo je zato ključna za preprečevanje tega pojava.
Pred nastopom zime je priporočljivo tudi očistiti okolico grma. Odstranimo vse odpadlo listje, plevel in druge rastlinske ostanke. S tem zmanjšamo možnost prezimovanja škodljivcev in bolezenskih spor, ki bi lahko spomladi napadli rastlino. Čista okolica prav tako omogoča boljši pretok zraka in zmanjšuje odvečno vlago okoli koreninskega vratu, kar prispeva k splošnemu zdravju rastline.
Zaščita koreninskega sistema
Koreninski sistem je najbolj občutljiv del rastline na nizke temperature, zato je njegova zaščita ključnega pomena, še posebej pri mlajših rastlinah. Najenostavnejši in najučinkovitejši način za zaščito korenin je uporaba debele plasti organske zastirke. Po zadnjem temeljitem zalivanju in preden tla zamrznejo, okoli osnove grma razporedimo 10 do 15 centimetrov debelo plast zastirke, kot so suho listje, slama, smrekove veje ali lubje.
Več člankov na to temo
Zastirka deluje kot izolator, ki upočasnjuje zmrzovanje tal in ščiti korenine pred ekstremnimi nihanji temperature. Pomaga ohranjati bolj stabilno temperaturo tal in preprečuje globoko zamrzovanje. Pri nanašanju zastirke je pomembno, da je ne nasujemo tik ob deblo rastline. Pustimo nekaj centimetrov prostora okoli debla, da preprečimo zastajanje vlage in morebitno gnitje lubja.
Pri rastlinah, gojenih v posodah, je zaščita korenin še toliko bolj pomembna, saj so te popolnoma izpostavljene mrazu z vseh strani. Posodo je treba izolirati pred zimskim mrazom. To lahko storimo tako, da posodo ovijemo z več plastmi jute, mehurčaste folije ali stare odeje. Druga možnost je, da posodo postavimo v večjo škatlo in prazen prostor napolnimo z izolacijskim materialom, kot so slama, listje ali zmečkan časopisni papir.
Posodo je priporočljivo tudi dvigniti od tal, da preprečimo neposreden stik s hladno in vlažno podlago. Postavimo jo lahko na lesene letvice ali stiroporno ploščo. Če je mogoče, posodo z rastlino premaknemo na zaščiteno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom in bo deležna nekaj toplote, ki jo oddaja stavba. Vkopavanje posode v vrtno zemljo je prav tako učinkovita, a bolj zamudna metoda zaščite.
Zimska zaščita nadzemnih delov
Nadzemni deli lovorolistnega viburnuma so bolj odporni na mraz kot korenine, vendar so lahko v ostrejših zimah vseeno ogroženi, še posebej zaradi kombinacije nizkih temperatur, močnega zimskega sonca in vetra. Ta kombinacija lahko povzroči izsušitev listov in poškodbe poganjkov. Zaščita je še posebej priporočljiva za mlade rastline v prvih nekaj letih po sajenju in za rastline na izpostavljenih, vetrovnih legah.
Najboljša zaščita je uporaba zračnih materialov, kot so agrokoprena, juta ali platno. Grm previdno ovijemo s tkanino, ki bo rastlino ščitila pred vetrom in močnim soncem, hkrati pa omogočala dihanje. Izogibati se je treba uporabi plastične folije, saj ta ne diha in pod njo se lahko čez dan nabira vlaga in toplota, kar lahko povzroči gnitje in poškodbe ob nočnih zmrzalih. Zaščito namestimo, ko se temperature spustijo pod ledišče, in jo odstranimo spomladi, ko nevarnost močnejših zmrzali mine.
V območjih z veliko snega je treba biti pozoren na težo snega na vejah. Težak, moker sneg lahko polomi ali poškoduje veje. Po obilnem sneženju je priporočljivo sneg z vej nežno otresti z mehko metlo. Suha snežna odeja pa je lahko koristna, saj deluje kot naravni izolator za spodnje dele grma in korenine, zato je ni treba v celoti odstranjevati.
Zimsko sonce je lahko prav tako nevarno, saj lahko povzroči segrevanje listov in debla, medtem ko so tla še zamrznjena. To spodbudi izhlapevanje vode iz listov, ki je korenine ne morejo nadomestiti, kar vodi v zimsko sušo in ožige. Ovitje z zračnimi materiali ali postavitev senčil (npr. mreže proti soncu) na južni strani rastline lahko pomaga ublažiti ta učinek in zaščititi rastlino pred poškodbami.
Nega med zimo in spomladansko prebujanje
Tudi med zimo je treba občasno preveriti stanje rastline, še posebej v obdobjih brez padavin. Če tla niso zamrznjena in je vreme suho, je priporočljivo rastlino občasno zaliti. To velja tako za rastline na prostem kot za tiste v posodah. Zalivamo v najtoplejšem delu dneva, ko so temperature nad ničlo, da ima voda čas pronikniti v tla, preden ponoči ponovno zamrzne. S tem preprečujemo zimsko sušo.
Ko se zima preveša v pomlad, je treba biti previden pri odstranjevanju zimske zaščite. Ne smemo se prenagliti, saj so pozne spomladanske zmrzali lahko zelo nevarne za mlade poganjke, ki so se že začeli prebujati. Zaščito odstranjujemo postopoma, v oblačnih dneh, da se rastlina počasi privadi na močnejše sonce in nižjo zračno vlažnost. Nenadna izpostavljenost močnemu soncu lahko povzroči ožige na listih, ki so bili čez zimo v senci.
Spomladi, ko nevarnost zmrzali mine, je čas za pregled rastline in odstranitev morebitnih poškodb, ki so nastale čez zimo. Z ostrimi škarjami odrežemo vse pomrznjene, posušene ali polomljene veje. Rez naredimo v zdrav les, tik nad zdravim popkom. To bo spodbudilo rast novih, zdravih poganjkov in pomagalo ohraniti lepo obliko grma.
Spomladi odstranimo tudi zimsko zastirko izpod rastline. To omogoči, da se tla hitreje segrejejo, kar spodbudi začetek rasti korenin. Ko se tla dovolj ogrejejo in osušijo, je pravi čas za prvo spomladansko gnojenje, ki bo rastlini dalo potrebno energijo za novo rastno sezono. S skrbnim prehodom iz zime v pomlad bomo zagotovili, da bo naš lovorolistni viburnum zdrav in pripravljen na bujno rast in cvetenje.
