Petolistna vinika je izjemno trpežna in na mraz odporna rastlina, ki v našem podnebnem pasu običajno prezimi brez kakršnihkoli težav ali posebne zaščite. Njena sposobnost prenašanja nizkih zimskih temperatur je eden od razlogov za njeno veliko priljubljenost, saj od vrtnarja ne zahteva veliko dodatnega dela pri pripravi na zimo. Ko se rastlina enkrat dobro ukorenini, postane popolnoma prilagojena na lokalne zimske razmere. Kljub temu pa je dobro poznati nekaj osnovnih načel prezimovanja, še posebej, če gre za mlade rastline ali tiste, ki rastejo v manj ugodnih pogojih, na primer v posodah.
Naravni cikel priprave na zimo se pri petolistni viniki začne že jeseni, ko se dnevi krajšajo in temperature padajo. To sproži spektakularno spremembo barve listov, ki iz zelene preidejo v živo rdeče, oranžne in vijolične odtenke. Ta proces ni le estetsko privlačen, ampak je del fiziološke priprave rastline na mirovanje. Rastlina postopoma prenese hranilne snovi iz listov v olesenele dele in korenine, kjer jih shrani kot rezervno energijo za spomladansko brstenje.
Po prvih močnejših zmrzalih listi odpadejo, kar je ključen del prilagoditve na zimo. Z odmetavanjem listov rastlina zmanjša izgubo vode skozi transpiracijo v obdobju, ko je voda v tleh zamrznjena in nedostopna koreninam. Goli, oleseneli poganjki so veliko bolj odporni na mraz in veter kot občutljivi listi. Ta prehod v stanje mirovanja omogoča rastlini, da preživi tudi najhujše zimske razmere in spomladi ponovno bujno odžene.
Odpornost na mraz se lahko nekoliko razlikuje med različnimi sortami petolistne vinike, vendar je večina sort, ki so na voljo na trgu, primerna za naše podnebje in zdrži temperature tudi pod -20 °C. Pomembno je, da je rastlina zdrava in dobro prehranjena pred zimo, saj bo le tako imela dovolj energije za uspešno prezimovanje. Zato je ključna pravilna nega skozi celotno rastno sezono, vključno z ustreznim zalivanjem in občasnim gnojenjem, če je to potrebno.
Priprava mladih rastlin na zimo
Mlade, na novo posajene rastline so v svojem prvem letu najbolj občutljive na zimski mraz, saj njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit in globok. Zato je priporočljivo, da jim nameniš nekaj dodatne pozornosti in zaščite pred prvo zimo. Ta majhen trud se bo obrestoval z močno in zdravo rastlino v prihodnjih letih. Glavni cilj je zaščititi koreninski sistem pred globoko zmrzaljo in nihanji temperature.
Več člankov na to temo
Najboljši in najpreprostejši način za zaščito korenin je uporaba zastirke. Jeseni, ko temperature padejo, okoli osnove mlade rastline nasuj debelo plast (približno 10-15 cm) organske zastirke. Za to lahko uporabiš suho listje, slamo, smrekove veje, lubje ali kompost. Zastirka deluje kot izolator, ki upočasni zmrzovanje tal in ščiti korenine pred poškodbami. Spomladi, ko nevarnost močne zmrzali mine, zastirko nekoliko odgrni od debla, da se tla hitreje segrejejo.
Če si petolistno viniko posadil zelo pozno jeseni, obstaja tveganje, da se do zime ne bo uspela dobro ukoreniniti. V takem primeru je poleg zaščite korenin smiselno zaščititi tudi spodnji del nadzemnega dela rastline. To lahko storiš tako, da okoli poganjkov oviješ zimsko kopreno, juto ali koruznico. Ta zaščita bo ublažila vpliv ostrega zimskega vetra in nizkih temperatur na mlade poganjke.
Poleg zaščite je pomembno tudi, da mlade rastline jeseni ne gnojiš, še posebej ne z dušikovimi gnojili. Gnojenje bi spodbudilo novo rast, ki ne bi imela dovolj časa, da dozori in oleseni pred zimo, zato bi jo mraz poškodoval. Zadnje gnojenje opravi najkasneje konec poletja. Prav tako postopoma zmanjšaj zalivanje, da se rastlina počasi pripravi na mirovanje.
Prezimovanje odraslih rastlin na prostem
Odrasle, dobro uveljavljene rastline petolistne vinike so popolnoma prezimno trdne in na prostem ne potrebujejo nobene posebne zimske zaščite. Njihov obsežen in globok koreninski sistem je dobro zaščiten pred zmrzaljo v globljih plasteh zemlje. Njihovi oleseneli poganjki so prilagojeni na nizke temperature in zimsko mirovanje. Zato lahko odraslo rastlino preprosto pustiš, da sama opravi svoj naravni cikel priprave na zimo.
Več člankov na to temo
Edina skrb pri odraslih rastlinah pozimi je lahko teža snega ali ledu. Težak, moker sneg se lahko nabere na prepletenih poganjkih in povzroči lomljenje vej ali celo poškodbe na opori (npr. žlebovih, ograjah). V primeru močnega sneženja je priporočljivo, da sneg previdno otreseš z najbolj obremenjenih delov, še posebej, če opaziš, da se poganjki nevarno upogibajo. S tem boš preprečil morebitno škodo tako na rastlini kot na objektu.
Zimsko obdobje mirovanja je idealen čas za načrtovanje in izvedbo močnejšega obrezovanja. Ker je rastlina brez listov, je njena struktura dobro vidna, kar olajša delo. Z obrezovanjem pozimi odstraniš vse odmrle, poškodovane ali neželene poganjke, oblikuješ rastlino in jo pripraviš na novo rastno sezono. Obrezovanje v času mirovanja povzroči najmanj stresa za rastlino in spodbudi bujno rast spomladi.
Čeprav rastlina miruje, je treba biti pozoren na izjemno suhe in mile zime brez snežne odeje, kar se sicer redko zgodi. V takšnih pogojih se lahko tla izsušijo, kar lahko škodi koreninam. Če daljše obdobje ni padavin in zemlja ni zamrznjena, je dobro odraslo rastlino občasno zmerno zaliti. To velja še posebej za rastline na bolj izpostavljenih, vetrovnih legah.
Prezimovanje petolistne vinike v posodah
Vzgoja petolistne vinike v velikih posodah je možna, vendar je v tem primeru prezimovanje nekoliko bolj zahtevno. Koreninski sistem v posodi je veliko bolj izpostavljen nizkim temperaturam kot v tleh, saj mraz prodira v posodo z vseh strani. Zato je nujno, da posodo in korenine ustrezno zaščitiš pred zmrzaljo. Brez zaščite lahko korenine pomrznejo, kar vodi v propad rastline.
Najboljši način za zaščito je, da posodo prestaviš na zaščiteno mesto, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom. Posodo je treba izolirati z vseh strani. Lahko jo oviješ v več plasti jute, mehurčkaste folije, stare odeje ali posebne zimske koprene. Posodo postavi na leseno desko ali stiroporno ploščo, da jo izoliraš tudi od mrzlih tal.
Površino zemlje v posodi prekrij z debelo plastjo zastirke, kot je listje ali slama, da dodatno zaščitiš korenine od zgoraj. Druga možnost je, da celotno posodo zakoplješ v zemljo na vrtu, če imaš to možnost. Zemlja deluje kot odličen naravni izolator in bo korenine učinkovito zaščitila pred mrazom. Spomladi posodo preprosto izkoplješ.
Tudi pozimi je treba rastline v posodah občasno zaliti, saj se substrat v njih hitreje izsuši kot vrtna tla. Zalivaj zmerno, le takrat, ko substrat ni zamrznjen in ko ni padavin. Cilj je ohraniti rahlo vlažnost substrata, da se korenine popolnoma ne izsušijo. Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje korenin, zato je potrebna previdnost.
