Svetloba je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, rast in splošno dobro počutje limonske pelargonije. Kot rastlina, ki izvira iz sončne Južne Afrike, je prava ljubiteljica sonca in za svoje uspevanje potrebuje obilo neposredne svetlobe. Pravilna osvetlitev ni pomembna le za bujno rast in obilno cvetenje, ampak neposredno vpliva tudi na intenzivnost značilne arome po limoni. Razumevanje njenih specifičnih potreb po svetlobi nam omogoča, da ji poiščemo idealno mesto na vrtu, balkonu ali v stanovanju, kjer bo lahko v polnosti razvila svoj potencial. Pomanjkanje svetlobe je eden najpogostejših vzrokov za neuspešno gojenje te rastline, zato je temu vidiku nege potrebno posvetiti posebno pozornost.
Optimalna količina svetlobe za limonsko pelargonijo je vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe na dan. Več sonca kot prejme, bolj kompaktna in gosta bo njena rast, listi bodo močnejši, cvetenje pa bogatejše. Sončna svetloba je namreč vir energije za fotosintezo, proces, s katerim rastlina pretvarja svetlobno energijo v kemično energijo, ki jo potrebuje za rast in vse življenjske procese. Poleg tega sonce spodbuja tvorbo eteričnih olj v listih, kar pomeni, da bo rastlina na sončni legi imela bistveno bolj izrazit in prijeten vonj.
Najboljše lege za gojenje limonske pelargonije so tiste, ki so obrnjene proti jugu, jugozahodu ali zahodu. Na takšnih mestih je rastlina deležna največ sonca skozi ves dan. Uspeva lahko tudi na vzhodni legi, kjer bo dobila jutranje sonce, vendar bo njena rast morda nekoliko manj bujna kot na južni strani. Severne lege so za to rastlino najmanj primerne, saj tam ne prejme dovolj neposredne sončne svetlobe, kar bo vodilo v slabšo rast in odsotnost cvetenja.
Kljub temu, da obožuje sonce, pa jo je v najbolj vročih poletnih mesecih, ko je sonce najmočnejše, včasih potrebno zaščititi pred opoldansko pripeko. Izjemno močno sonce, še posebej v kombinaciji s pomanjkanjem vode, lahko povzroči ožige na listih, ki se kažejo kot rjave, suhe lise. Rahlo senčenje v najbolj vročem delu dneva, na primer z zaveso, senčnikom ali senco višjih rastlin, ji lahko v takšnih razmerah koristi.
Znaki pomanjkanja svetlobe
Rastlina nam zelo jasno pokaže, če ji primanjkuje svetlobe. Prepoznavanje teh znakov je ključno, da lahko pravočasno ukrepamo in ji zagotovimo boljše pogoje. Eden najbolj očitnih simptomov je etiolacija oziroma pretegnjena rast. Stebla postanejo dolga, tanka in šibka, razdalje med listi (internodiji) pa se povečajo. Rastlina se dobesedno “vleče” proti viru svetlobe v poskusu, da bi si zagotovila več energije. Takšna rast je neestetska in naredi rastlino nestabilno in lomljivo.
Več člankov na to temo
Drugi pogost znak je sprememba barve in velikosti listov. V pomanjkanju svetlobe listi postanejo bledi, svetlo zeleni ali celo rumenkasti. Prav tako so pogosto manjši od listov na rastlinah, ki rastejo na polnem soncu. Najpomembneje pa je, da listi izgubijo svojo značilno močno aromo. Intenzivnost vonja je namreč neposredno povezana s količino sončne svetlobe, ki jo rastlina prejme. Če se ob drgnjenju lista sprosti le rahel vonj, je to zanesljiv znak, da rastlina potrebuje več sonca.
Cvetenje je proces, ki zahteva veliko energije, zato bo v slabih svetlobnih pogojih močno okrnjeno ali pa ga sploh ne bo. Limonska pelargonija morda tvori nekaj cvetnih popkov, a ti se pogosto ne razvijejo in odpadejo, preden se odprejo. Če rastlina sploh ne cveti, kljub temu, da je sicer videti zdrava in redno gnojena, je skoraj zagotovo vzrok v pomanjkanju svetlobe.
Splošna vitalnost rastline je v senci zmanjšana. Postane bolj dovzetna za bolezni, še posebej za glivične okužbe, saj se listi v senčni in manj zračni legi počasneje sušijo. Tudi napad škodljivcev je pogostejši na oslabljenih rastlinah. Če opazimo kateregakoli od teh znakov, je edina rešitev, da rastlino čim prej prestavimo na bolj sončno mesto. Sprememba bo opazna že v nekaj tednih, saj bo rastlina začela tvoriti bolj kompaktne poganjke in temnejše, bolj dišeče liste.
Gojenje v notranjih prostorih
Gojenje limonske pelargonije v stanovanju je mogoče, vendar predstavlja večji izziv prav zaradi zagotavljanja zadostne količine svetlobe. Če želimo, da bo rastlina uspevala v notranjih prostorih, jo je nujno postaviti na najbolj sončno mesto, ki ga imamo na voljo. To je običajno okenska polica, obrnjena na jug. Tudi zahodno ali vzhodno okno sta lahko primerna, vendar bo rast verjetno manj bujna. Severno okno ne zagotavlja dovolj svetlobe za uspešno gojenje.
Več člankov na to temo
Tudi na najsvetlejši okenski polici je količina svetlobe, ki jo rastlina prejme, manjša kot zunaj, saj steklo filtrira del sončnih žarkov. Zato je priporočljivo, da lonec redno obračamo, na primer za četrt obrata vsak teden. S tem zagotovimo, da so vse strani rastline enakomerno osončene, kar preprečuje enostransko rast proti oknu. Redno čiščenje prahu z listov prav tako pomaga, saj prašna plast ovira absorpcijo svetlobe.
V zimskih mesecih, ko so dnevi kratki in je sončna svetloba šibka, je zagotavljanje dovolj svetlobe še posebej težavno. V tem času je normalno, da se rast upočasni. Če opazimo, da rastlina kljub postavitvi na najboljše možno mesto kaže znake pomanjkanja svetlobe, lahko razmislimo o uporabi dodatne umetne osvetlitve. Uporabimo lahko posebne rastne luči (LED ali fluorescenčne sijalke polnega spektra), ki jih namestimo nad rastlino in jih pustimo prižgane 12 do 14 ur na dan.
Če limonsko pelargonijo čez poletje gojimo zunaj, spomladi pa jo želimo ponovno prestaviti na prosto, je ključno postopno privajanje. Rastline, ki je zimo preživela v notranjih prostorih, ne smemo kar naenkrat postaviti na močno neposredno sonce, saj bo to povzročilo ožige na listih. Nekaj tednov jo postopoma privajamo na zunanje pogoje, tako da jo najprej za nekaj ur postavimo v senco, nato pa postopoma podaljšujemo čas izpostavljenosti soncu.
Prilagajanje svetlobnim pogojem
Čeprav limonska pelargonija obožuje sonce, kaže določeno mero prilagodljivosti. Če ji ne moremo zagotoviti idealnih šest ur sonca, bo preživela tudi na mestu s štirimi do petimi urami neposredne svetlobe, vendar bo to vplivalo na njen videz in vonj. Rast bo nekoliko bolj razpotegnjena, listi bodo svetlejši, vonj pa manj intenziven. Cvetenje bo verjetno skromnejše. Vseeno pa je bolje nekaj ur neposrednega sonca kot le svetla senca.
Pri sajenju na vrtu ali v večja korita je pomembno upoštevati tudi morebitno senčenje s strani drugih, višjih rastlin. Limonsko pelargonijo posadimo na mesto, kjer je ne bodo zasenčile sosede. Prav tako je potrebno upoštevati, da se položaj sonca tekom dneva in sezone spreminja. Mesto, ki je spomladi sončno, je lahko sredi poletja, ko je sonce višje na nebu, delno v senci. Opazovanje poti sonca na našem vrtu ali balkonu nam bo pomagalo najti najboljšo možno lokacijo.
Barva lonca lahko prav tako vpliva na pogoje, v katerih raste rastlina. Temni lonci, še posebej črni, se na močnem soncu zelo segrejejo. To lahko povzroči pregrevanje korenin in stres za rastlino. Če je rastlina na zelo sončni legi, so boljša izbira svetlejši lonci (beli, bež, terakota), ki odbijajo del sončne svetlobe in ohranjajo korenine hladnejše. To je še posebej pomembno v vročih poletnih dneh.
Na koncu je pomembno poudariti, da je iskanje idealnega mesta včasih proces poskusov in napak. Opazujmo svojo rastlino in njen odziv na določeno lokacijo. Če opazimo znake nezadovoljstva, kot so pretegnjena rast ali bledi listi, ne oklevajmo in jo poskusimo prestaviti na drugo, bolj sončno mesto. Z malo pozornosti in prilagajanja bomo zagotovo našli prostor, kjer bo naša limonska pelargonija srečna in bo v polnosti pokazala svojo lepoto in dišeč čar.
