Share

Sajenje in razmnoževanje limonske pelargonije

Linden · 20.05.2025.

Sajenje in razmnoževanje limonske pelargonije sta razmeroma enostavna postopka, ki omogočata, da si vsak ljubitelj te dišeče rastline ustvari bogato zbirko ali pa jo podari prijateljem. Uspeh se začne že pri izbiri pravega časa in materiala za sajenje. Najprimernejši čas za sajenje novih rastlin ali presajanje starih je pomlad, ko mine nevarnost zmrzali in se dnevi daljšajo, kar spodbuja hitro in zdravo rast. Za sajenje potrebujemo kakovostno, dobro odcedno zemljo, primerno veliko posodo z drenažnimi odprtinami in seveda zdravo rastlino. Pravilno sajenje je temelj za nadaljnjo uspešno rast, saj rastlini zagotovi najboljše možne pogoje za razvoj močnega koreninskega sistema.

Pri izbiri posode za sajenje je pomembno upoštevati velikost rastline. Posoda naj bo le nekoliko večja od koreninske grude, saj preveliki lonci zadržujejo preveč vlage, kar lahko vodi v gnitje korenin. Material posode ni tako ključen, primerne so tako glinene kot plastične posode, vendar je potrebno vedeti, da se glineni lonci hitreje izsušijo. Ne glede na material pa je nujno, da ima posoda na dnu luknje za odtok odvečne vode. Na dno lonca je priporočljivo nasuti plast drenažnega materiala, kot je glinopor ali koščki razbitega glinenega lonca, kar še dodatno izboljša odcejanje vode.

Zemlja, v katero sadimo limonsko pelargonijo, mora biti lahka, zračna in bogata s hranili. Najbolje je uporabiti namenski substrat za pelargonije ali cvetoče balkonske rastline, ki ga lahko kupimo v vsaki vrtnariji. Takšnim substratom lahko za izboljšanje strukture in zračnosti dodamo še nekaj perlita ali mivke. Pred sajenjem rastlino previdno vzamemo iz stare posode, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo korenin. Če je koreninska gruda zelo prepletena, jo lahko z rokami nežno razrahljamo. Rastlino postavimo v novo posodo tako, da je vrh koreninske grude približno centimeter pod robom lonca.

Ko je rastlina v posodi, jo zasujemo s svežo zemljo, ki jo sproti rahlo potlačimo, da zapolnimo vse prazne prostore okoli korenin. Pazimo, da rastline ne posadimo pregloboko. Po sajenju rastlino temeljito zalijemo, da se zemlja dobro oprime korenin. Prvih nekaj dni po sajenju jo je priporočljivo postaviti na mesto, ki je zaščiteno pred močnim neposrednim soncem, da se lažje prilagodi na novo okolje. S presajanjem ne smemo odlašati, če opazimo, da korenine že preraščajo drenažne odprtine na dnu lonca ali če se zemlja prehitro izsuši.

Razmnoževanje s potaknjenci

Limonsko pelargonijo najlažje in najuspešneje razmnožujemo vegetativno, s stebelnimi potaknjenci. Ta način zagotavlja, da bodo nove rastline genetsko enake materinski rastlini, kar pomeni, da bodo ohranile vse njene lastnosti, vključno z značilnim vonjem. Najprimernejši čas za jemanje potaknjencev je pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko so poganjki dovolj zreli in močni, vendar še niso povsem oleseneli. Uporabimo lahko tudi poganjke, ki smo jih odrezali med spomladanskim obrezovanjem. Pomembno je, da za potaknjence izberemo zdrave in močne poganjke, brez znakov bolezni ali poškodb.

Za potaknjenec odrežemo približno 8 do 10 centimetrov dolg vršiček poganjka. Rez naredimo z ostrim in čistim nožem ali škarjami, tik pod listnim kolencem, saj se na tem mestu najlažje razvijejo korenine. Z spodnjega dela potaknjenca odstranimo vse liste, pustimo le dva do tri pare listov na vrhu. Odstranimo tudi morebitne cvetne popke, saj bi cvetenje porabljalo energijo, ki jo potaknjenec potrebuje za ukoreninjenje. Pripravljene potaknjence lahko za nekaj ur pustimo na zraku, da se rezna ploskev nekoliko posuši, kar zmanjša tveganje za gnitje.

Pripravljene potaknjence lahko ukoreninimo na dva načina: v vodi ali neposredno v substratu. Ukoreninjanje v vodi je preprosto; potaknjence postavimo v kozarec z vodo, tako da so spodnja listna kolenca potopljena. Kozarec postavimo na svetlo in toplo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Vodo je potrebno redno menjavati, da ostane čista. Korenine se običajno pojavijo v nekaj tednih. Ko so koreninice dolge približno dva do tri centimetre, lahko potaknjence posadimo v lončke z zemljo.

Veliko vrtnarjev pa priporoča neposredno sajenje potaknjencev v substrat. Spodnji del potaknjenca lahko pomočimo v prah za pospeševanje korenin, kar pa ni nujno, saj se pelargonije razmeroma enostavno ukoreninijo tudi brez njega. Potaknjence posadimo v majhne lončke, napolnjene z mešanico šote in mivke ali s posebnim substratom za potaknjence. Substrat naj bo rahlo vlažen, a ne moker. Lončke postavimo na toplo in svetlo mesto. Za ohranjanje visoke zračne vlage lahko lončke pokrijemo s prozorno plastično vrečko ali pokrovom, ki ga občasno prezračimo. Ko opazimo novo rast, je to znak, da so se potaknjenci uspešno ukoreninili.

Setev iz semena

Razmnoževanje limonske pelargonije iz semena je manj pogosto, saj je dolgotrajnejše in ne zagotavlja, da bodo potomci enaki starševski rastlini. Kljub temu je to zanimiv postopek za tiste, ki radi eksperimentirajo. Semena lahko kupimo ali pa jih pridelamo sami, če pustimo, da se cvetovi po cvetenju razvijejo v semenske glavice. Semena so zrela, ko se semenske glavice posušijo in postanejo rjave. Pomembno je, da semena poberemo pravočasno, saj se ob zrelosti rade odprejo in raznesejo seme.

Najboljši čas za setev je pozna zima ali zgodnja pomlad, običajno od januarja do marca. Za setev potrebujemo plitve setvene posode ali platoje z drenažnimi odprtinami. Napolnimo jih s kakovostnim in finim setvenim substratom, ki ga pred setvijo rahlo navlažimo. Substrat poravnamo in rahlo potlačimo, da ustvarimo ravno površino. Semena enakomerno razporedimo po površini substrata, pri čemer pazimo, da niso pregosto posejana.

Po setvi semena prekrijemo s tanko plastjo substrata ali vermikulita, debelo približno toliko, kolikor so debela semena sama. Nato setev ponovno previdno navlažimo, najbolje s pršilko, da ne izperemo semen. Za kalitev potrebujejo semena pelargonij toploto in svetlobo. Setveno posodo pokrijemo s prozornim pokrovom ali plastično folijo, da zagotovimo visoko zračno vlago, in jo postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 20 in 22 stopinjami Celzija.

Kalitev običajno traja od enega do treh tednov. V tem času je potrebno redno preverjati vlažnost substrata in ga po potrebi vlažiti. Ko semena vzkalijo, odstranimo pokrov, da preprečimo razvoj plesni in zagotovimo dobro zračenje. Ko so sejanci dovolj veliki, da jih lahko primemo, in razvijejo prve prave liste, jih previdno presadimo v posamične majhne lončke. Mlade rastlinice nato gojimo naprej na svetlem in toplem mestu, dokler se ne okrepijo dovolj, da jih lahko presadimo na končno rastišče.

Delitev rastline

Delitev koreninske grude je še en način vegetativnega razmnoževanja, ki je primeren predvsem za starejše, večje in bolj razrasle rastline limonske pelargonije. Ta postopek je najbolje opraviti spomladi, ko rastlino presajamo. Delitev ne služi le razmnoževanju, ampak tudi pomlajevanju starejših rastlin, ki so v sredini morda postale olesenele in manj goste. S tem postopkom spodbudimo rast novih poganjkov in ohranjamo vitalnost rastline. Za uspešno delitev mora biti matična rastlina zdrava in imeti dobro razvit koreninski sistem.

Postopek se začne tako, da rastlino previdno vzamemo iz lonca. Odvečno zemljo nežno otresemo s korenin, da dobimo boljši pregled nad koreninsko grudo. Nato z ostrim in čistim nožem ali v primeru zelo gostih korenin celo z manjšo žago razdelimo koreninsko grudo na več delov. Pomembno je, da ima vsak nov del vsaj nekaj zdravih korenin in vsaj en ali več močnih poganjkov oziroma rastnih brstov. Velikost posameznih delov je odvisna od velikosti matične rastline in števila novih rastlin, ki jih želimo pridobiti.

Po razdelitvi je priporočljivo pregledati vse rezne ploskve. Morebitne poškodovane ali gnile korenine odrežemo. Nekateri vrtnarji priporočajo, da se rezne ploskve posujejo z ogljenim prahom, da se prepreči razvoj glivičnih okužb. Vsak nov del nato posadimo v svojo posodo, ki je primerno velika glede na velikost koreninske grude. Uporabimo svežo in kakovostno zemljo za pelargonije. Posajene dele dobro zalijemo in jih za nekaj časa postavimo v polsenco, da si opomorejo od stresa ob delitvi.

Po delitvi rastline potrebujejo nekaj časa, da se ponovno ukoreninijo in začnejo z aktivno rastjo. V tem obdobju je pomembno, da vzdržujemo zmerno vlažnost zemlje in rastlin ne izpostavljamo močnemu soncu ali prepihu. Ko opazimo, da so se rastline prijele in začele odganjati nove liste, jih lahko postopoma začnemo privajati na bolj sončno lego in pričnemo z rednim gnojenjem. Delitev je odličen način za hitro pridobivanje večjega števila novih, močnih rastlin iz ene same matične rastline.

Nega mladih rastlin

Ko so potaknjenci ukoreninjeni, sejanci presajeni ali pa smo rastlino razdelili, je ključnega pomena pravilna nega mladih rastlin, da se razvijejo v močne in zdrave osebke. Mlade rastline so bolj občutljive na zunanje dejavnike kot odrasle, zato jim moramo posvetiti posebno pozornost. Prvi in najpomembnejši korak je zagotovitev primerne svetlobe. Postavimo jih na zelo svetlo mesto, vendar jih vsaj na začetku zaščitimo pred neposrednim opoldanskim soncem, ki bi lahko ožgalo nežne liste. Postopno privajanje na močnejšo svetlobo je ključno za njihov nadaljnji razvoj.

Zalivanje mladih rastlin zahteva občutek. Zemlja mora biti stalno rahlo vlažna, vendar nikoli razmočena. Preveč vode lahko hitro povzroči gnitje mladih, še ne povsem razvitih korenin. Najbolje je, da pred vsakim zalivanjem preverimo vlažnost zemlje s prstom. Če je zgornji centimeter zemlje suh, je čas za zalivanje. Uporabljamo postano vodo sobne temperature in zalivamo previdno, da ne zmočimo listov. Drenaža v lončkih mora biti brezhibna, da odvečna voda lahko nemoteno odteče.

Z gnojenjem mladih rastlin začnemo šele, ko so te dobro ukoreninjene in kažejo znake aktivne rasti. Prvo gnojenje naj bo blago, z uporabo polovice priporočenega odmerka gnojila. Uporabimo tekoče gnojilo, bogato s fosforjem, ki spodbuja razvoj korenin. Kasneje, ko se rastline okrepijo, lahko preidemo na redno gnojenje z gnojilom za cvetoče rastline, ki spodbuja tako rast listov kot tvorbo cvetov. Prekomerno gnojenje v zgodnji fazi lahko bolj škoduje kot koristi, saj lahko poškoduje občutljive mlade korenine.

Za spodbujanje goste in košate rasti je priporočljivo mlade rastline vršičkati. To pomeni, da jim odščipnemo vrhove poganjkov, ko dosežejo višino približno 10-15 centimetrov. S tem spodbudimo rast stranskih poganjkov, kar pripomore k lepši in bolj kompaktni obliki rastline. Redno pregledovanje mladih rastlin za morebiten pojav bolezni ali škodljivcev je prav tako zelo pomembno, saj zgodnje ukrepanje prepreči večjo škodo. S pravilno nego bomo iz majhnih potaknjencev ali sejancev vzgojili močne in zdrave limonske pelargonije, ki nas bodo bogato nagradile.

Morda ti bo všeč tudi