Sajenje in razmnoževanje podlesne vetrnice sta razmeroma enostavna postopka, ki omogočata, da to čudovito spomladansko cvetlico uspešno vključimo v senčne dele vrta. Ključ do uspeha leži v razumevanju njenega naravnega življenjskega cikla in zagotavljanju pogojev, ki so čim bolj podobni njenemu gozdnemu habitatu. Najpogostejši in najuspešnejši način sajenja je z uporabo korenik, ki jih je najbolje saditi v obdobju mirovanja. Z nekaj skrbnosti pri pripravi tal in izbiri pravega časa lahko ustvarimo čudovito preprogo belih cvetov, ki bo vsako pomlad znova razveseljevala. Ta članek podrobno opisuje vse korake, od izbire časa sajenja do različnih metod razmnoževanja.
Izbira pravega časa za sajenje
Čas sajenja je eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno vrastev podlesne vetrnice. Najboljši čas za sajenje golih korenik je pozno poleti ali zgodaj jeseni, od konca avgusta do oktobra. V tem obdobju je rastlina v fazi mirovanja, tla pa so še vedno dovolj topla, da se korenike lahko do zime ustalijo in razvijejo nekaj novih korenin. Jesensko sajenje omogoča, da rastlina izkoristi zimsko vlago in je spomladi pripravljena na bujno rast in cvetenje.
Druga možnost je sajenje zelo zgodaj spomladi, takoj ko tla niso več zmrznjena in jih je mogoče obdelovati. Spomladansko sajenje je lahko prav tako uspešno, vendar je pomembno, da ga opravimo čim prej, preden se rastlina začne prebujati. Če sadimo prepozno spomladi, ko rastlina že aktivno raste, je stres zanjo večji in morda v prvem letu ne bo cvetela ali pa bo rast šibkejša. Pri spomladanskem sajenju je treba biti še posebej pozoren na redno zalivanje, saj se tla spomladi hitreje izsušijo.
Manj pogosto, a prav tako možno, je sajenje rastlin, vzgojenih v lončkih. Takšne sadike lahko sadimo praktično kadarkoli med rastno sezono, razen v obdobjih največje vročine in suše. Prednost sajenja lončnic je, da je koreninski sistem že razvit in je stres za rastlino manjši. Kljub temu je najboljši čas za sajenje lončnic spomladi ali jeseni, ko so temperature zmerne in je vlage dovolj. Pri sajenju lončnic pazimo, da koreninske grude ne poškodujemo in jo posadimo na enako globino, kot je rasla v lončku.
Ne glede na izbrani čas sajenja se je treba izogibati sajenju v vročem in suhem vremenu. Takšni pogoji povzročajo velik stres za sveže posajene rastline in močno zmanjšajo možnost uspešne vraste. Prav tako ni priporočljivo saditi v preveč mokra, razmočena tla, saj to poveča tveganje za gnitje korenik. Z izbiro optimalnega časa za sajenje, ko so vremenske razmere ugodne, bistveno pripomoremo k zdravju in dolgoročnemu uspehu naših podlesnih vetrnic.
Več člankov na to temo
Priprava korenike pred sajenjem
Pravilna priprava korenik pred sajenjem je ključna za spodbujanje hitre in zdrave rasti. Korenike podlesne vetrnice so majhne, krhke in se na zraku hitro izsušijo. Če kupite gole korenike, jih je treba posaditi čim prej po prejemu. Če takojšnje sajenje ni mogoče, jih shranite v hladnem in temnem prostoru, na primer v kleti ali hladilniku, v rahlo vlažni šoti ali pesku, da preprečite izsušitev. Nikoli jih ne shranjujte v vodi, saj lahko zgnijejo.
Pred sajenjem je priporočljivo korenike za nekaj ur namočiti v mlačni vodi. Ta postopek rehidrira korenike, kar jih spodbudi k hitrejšemu odganjanju. Dovolj je, da jih v vodi pustite od 2 do 4 ure; daljše namakanje ni potrebno in je lahko celo škodljivo. Med namakanjem lahko opazite, da se korenike nekoliko napnejo in postanejo bolj čvrste. To je dober znak, da so pripravljene za sajenje in bodo hitro pognale nove korenine.
Pri rokovanju s korenikami bodite nežni, saj so precej lomljive. Pogosto je težko določiti, katera stran je zgornja in katera spodnja. Korenike podlesne vetrnice so podolgovate in grčaste, poganjki pa so lahko vidni kot majhni brstiči. Če niste prepričani, katera stran je prava, je najboljše, da korenike položite v zemljo vodoravno. Rastlina bo sama našla pot navzgor proti svetlobi, zato s horizontalnim sajenjem ne morete zgrešiti.
Če so korenike zelo dolge, jih lahko pred sajenjem razrežete na manjše kose. Vsak kos mora imeti vsaj en viden brst ali “oko”, iz katerega bo pognala nova rastlina. Režemo jih z ostrim in čistim nožem, da preprečimo okužbe. Ta metoda je tudi preprost način razmnoževanja, saj iz ene večje korenike dobimo več sadilnega materiala. Pripravljene korenike je treba posaditi takoj po rezanju ali namakanju.
Več člankov na to temo
Postopek sajenja korak za korakom
Ko so tla pripravljena in korenike rehidrirane, se lahko lotimo sajenja. Prvi korak je izkopati sadilne jamice ali jarek. Globina sajenja je zelo pomembna; korenike podlesne vetrnice sadimo relativno plitvo, približno 3 do 5 centimetrov globoko. Če jih posadimo pregloboko, bodo porabile preveč energije za pot do površine in bodo morda slabše cvetele. Če jih posadimo preplitvo, pa obstaja nevarnost, da se izsušijo ali poškodujejo zaradi zmrzali.
Pripravljene korenike položite v jamice ali jarek. Če želite ustvariti naraven videz gozdne preproge, jih sadite v manjših, nepravilnih skupinah, namesto v urejenih vrstah. Razdalja med posameznimi korenikami naj bo približno 10 do 15 centimetrov. To jim bo omogočilo dovolj prostora za razraščanje v prihodnjih letih. Kot smo že omenili, jih položite vodoravno, če niste prepričani, kje je vrh.
Ko so korenike na svojem mestu, jih nežno prekrijte s pripravljeno, rahlo zemljo. Pazite, da med korenikami in zemljo ne ostanejo zračni žepi. Po prekrivanju zemljo narahlo potlačite z rokami, da zagotovite dober stik med koreniko in prstjo. S tem boste preprečili izsuševanje in omogočili koreninam lažji prodor v okoliško zemljo. Ne tlačite premočno, saj morajo tla ostati zračna.
Zadnji, a ključen korak je temeljito zalivanje. Po sajenju celotno površino dobro zalijte, da se zemlja usede okoli korenik in jim zagotovite potrebno začetno vlago. Zalivanje je pomembno tudi pri jesenskem sajenju, tudi če so tla že vlažna. Po sajenju je priporočljivo površino prekriti s tanko plastjo zastirke iz listja ali komposta. Zastirka bo pomagala ohranjati vlago, ščitila pred plevelom in pozimi varovala korenike pred premočno zmrzaljo.
Razmnoževanje z delitvijo korenike
Najpreprostejši in najhitrejši način za razmnoževanje podlesne vetrnice je z delitvijo korenik. Ta postopek je najbolje opraviti v obdobju mirovanja rastline, torej pozno poleti ali zgodaj jeseni. V tem času je rastlina že shranila vso potrebno energijo v korenike in delitev zanjo predstavlja najmanjši stres. Delitev ne služi le razmnoževanju, ampak tudi pomlajevanju obstoječih, pregostih sestojev, ki sčasoma lahko začnejo slabše cveteti.
Postopek se začne s previdnim izkopavanjem šopa rastlin. Z vilami ali manjšo lopatko izkopljite celotno grudo, pri čemer pazite, da čim manj poškodujete krhke korenike. Izkopavajte na zadostni razdalji od središča šopa, da zajamete čim več koreninskega sistema. Ko je gruda zunaj, z nje nežno otresite odvečno zemljo, da se pokaže preplet korenik. To vam bo olajšalo iskanje primernih mest za delitev.
Korenike lahko nato razdelite ročno ali z ostrim nožem. Pogosto se spleti korenik kar sami razpustijo v manjše dele. Vsak del, ki ga želite posaditi kot novo rastlino, mora imeti vsaj nekaj koreninic in vsaj en ali več vidnih rastnih brstov. Manjše, šibkejše dele brez očitnih brstov je bolje zavreči, saj je njihova možnost preživetja majhna. Cilj je pridobiti vitalne, močne kose, ki se bodo hitro prijeli in razrasli.
Tako pridobljene nove rastline takoj posadite na pripravljeno mesto, po enakem postopku kot pri sajenju golih korenik. Posadite jih na globino približno 3-5 cm in jih po sajenju dobro zalijte. Redna delitev na vsakih nekaj let bo zagotovila, da bodo vaše podlesne vetrnice ostale zdrave, bujne in polne cvetov. To je odličen način, da preprogo vetrnic razširite na nove površine v vrtu ali pa odvečne sadike podarite prijateljem vrtnarjem.
Razmnoževanje s semeni
Razmnoževanje podlesne vetrnice s semeni je dolgotrajnejši in zahtevnejši postopek, ki pa je lahko zelo nagrajujoč za potrpežljive vrtnarje. Semena se razvijejo po cvetenju in jih je treba pobrati, ko so zrela, a preden odpadejo z rastline. Zrelost semen prepoznamo po tem, da se semenske glavice začnejo barvati rjavkasto in se ob rahlem dotiku odprejo. Pomembno je vedeti, da semena podlesne vetrnice hitro izgubijo kalivost, zato jih je treba posejati čim prej po obiranju.
Za uspešno kalitev potrebujejo semena obdobje hladne in vlažne stratifikacije. To pomeni, da morajo preživeti obdobje mraza, ki v naravi posnema zimo. Najenostavneje je, da sveže seme posejete neposredno na pripravljeno senčno gredo ali v setvene posode, ki jih postavite na prostem. Setveno mesto prekrijte s tanko plastjo mivke ali zemlje in poskrbite, da bo substrat ostal rahlo vlažen. Naravni cikel zimskih temperatur bo poskrbel za prekinitev dormantnosti semena.
Kalitev se običajno zgodi naslednjo pomlad, vendar je lahko neenakomerna in včasih traja tudi dve leti, da seme vzklije. Ko se pojavijo majhni sejančki, je potrebna velika mera potrpežljivosti. Rastline, vzgojene iz semena, rastejo zelo počasi in potrebujejo več let, preden prvič zacvetijo. V prvem letu običajno razvijejo le klične liste in morda en sam pravi list. V tem času je pomembno, da jih varujemo pred plevelom, polži in izsušitvijo.
Ko so sejančki dovolj veliki, da jih lahko primemo, jih lahko previdno presadimo v posamične lončke ali na večjo razdaljo na gredi. Mlade rastlinice so zelo občutljive, zato je treba z njimi ravnati previdno. Čeprav je razmnoževanje s semeni počasnejše od delitve, omogoča vzgojo večjega števila rastlin in ohranjanje genetske raznolikosti. To je projekt za prave ljubitelje, ki uživajo v opazovanju celotnega življenjskega cikla rastline, od semena do cveta.
