Redno in pravilno obrezovanje je eden ključnih ukrepov za vzgojo zdrave, lepo oblikovane in bujno cvetoče grmaste šentjanževke. Čeprav se morda zdi, da z rezanjem rastlini škodujemo, je resnica ravno nasprotna. Z premišljenim krajšanjem starih, poškodovanih ali preveč gostih vej spodbujamo rast novih, močnih poganjkov, izboljšamo zračnost krošnje in usmerimo energijo rastline v tvorbo cvetov in plodov. Obrezovanje ni le tehnični postopek, temveč tudi umetnost oblikovanja, s katero lahko poudarimo naravno lepoto grma in ga ohranjamo vitalnega skozi vrsto let. Zato je pomembno, da se seznaniš z osnovnimi tehnikami in najboljšim časom za ta pomemben vrtnarski opravek.
Osnovni namen obrezovanja grmaste šentjanževke je večplasten. Prvič, z njim ohranjamo želeno velikost in obliko grma, da se lepo prilega prostoru, ki smo mu ga namenili na vrtu. Drugič, z odstranjevanjem starih in izrojenih vej spodbujamo rast novih poganjkov iz osnove rastline, kar vodi k pomlajevanju grma. Novi poganjki so tisti, ki nosijo največ cvetov, zato redno pomlajevanje neposredno vpliva na obilnost cvetenja. Prav tako z redčenjem krošnje izboljšamo dostop svetlobe in zraka do notranjosti grma, kar zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni.
Preden se lotiš obrezovanja, je pomembno, da si priskrbiš ustrezno orodje. Potreboval boš ostre in čiste škarje za veje za tanjše poganjke in morda žago za debelejše, starejše veje. Ostrina orodja je ključna, saj omogoča gladke reze, ki se hitreje in lažje celijo. Tupi rezi tkivo zmečkajo in ustvarijo večjo rano, ki je bolj dovzetna za okužbe. Po vsaki uporabi, še posebej če si obrezoval bolno rastlino, orodje razkuži z alkoholom, da preprečiš prenos bolezni.
Grmasta šentjanževka cveti na letošnjem lesu, kar pomeni, da se cvetni popki razvijejo na poganjkih, ki zrastejo v tekočem letu. To je pomembna informacija, saj določa najboljši čas za obrezovanje. Ker z obrezovanjem spodbujamo rast novih poganjkov, na katerih se bodo razvili cvetovi, je logično, da obrezovanje opravimo, preden se začne nova rastna sezona. Ta lastnost nam omogoča precej močno rez, ne da bi pri tem žrtvovali cvetenje v prihajajočem letu.
Najboljši čas za obrezovanje
Optimalen čas za glavno obrezovanje grmaste šentjanževke je pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden rastlina začne odganjati nove liste in poganjke. To je običajno v februarju ali marcu, odvisno od podnebnih razmer v tvojem okolju. V tem obdobju je rastlina še v fazi mirovanja, zato je rez zanjo manjši stres. Poleg tega je krošnja brez listov preglednejša, kar ti omogoča, da lažje oceniš strukturo grma in se odločiš, katere veje je potrebno odstraniti.
Več člankov na to temo
Obrezovanje v tem času ima pomembno prednost, saj vso energijo, ki jo ima rastlina shranjeno v koreninskem sistemu, usmeri v rast manjšega števila novih, a zato toliko močnejših in bolj cvetočih poganjkov. Če bi obrezovali jeseni, bi lahko spodbudili pozno rast, ki bi jo poškodoval zimski mraz. Spomladanska rez pa omogoča, da se rezi hitro zacelijo z začetkom nove rasti, kar zmanjša možnost vdora bolezni skozi rane.
Izogibaj se obrezovanju sredi poletja, ko je rastlina v polni rasti in cvetenju, razen če je potrebno odstraniti kakšno poškodovano ali bolno vejo. Močnejša poletna rez lahko rastlino oslabi in zmanjša cvetenje. Prav tako odsvetujemo obrezovanje pozno jeseni, saj se, kot že omenjeno, rane pred zimo ne bi ustrezno zacelile, novi poganjki pa bi bili občutljivi na mraz.
Edina izjema je lahko lahkotno oblikovalno striženje po prvem valu cvetenja v začetku poletja. S tem lahko odstraniš odcvetele cvetove in rahlo oblikuješ grm, kar včasih spodbudi drugi, sicer šibkejši val cvetenja. Vendar pa je treba biti pri tem zmeren in ne posegati pregloboko v grm, da ne odstraniš nastavkov za plodove, ki so prav tako pomemben okras.
Tehnike osnovnega obrezovanja
Osnovno vzdrževalno obrezovanje, ki ga opravljamo vsako leto, vključuje nekaj preprostih, a pomembnih korakov. Najprej preglej celoten grm in z ostrimi škarjami odstrani vse odmrle, poškodovane ali bolne veje. Te veje reži tik do zdravega lesa ali pa jih, če so poškodovane pri osnovi, odstrani v celoti. Ta sanitarna rez je pomembna za zdravje grma in preprečevanje širjenja bolezni. Odstranjen material takoj uniči, ne puščaj ga na vrtu.
Več člankov na to temo
Naslednji korak je redčenje grma. Odstrani vse veje, ki rastejo navznoter, proti središču grma, ter tiste, ki se med seboj križajo ali drgnejo. S tem odpreš krošnjo, kar omogoči boljše kroženje zraka in prodor svetlobe do vseh delov rastline. To ne le zmanjšuje tveganje za glivične bolezni, ampak tudi spodbuja enakomernejšo rast in cvetenje po celotnem grmu. Odstrani tudi šibke in tanke poganjke, ki le jemljejo energijo in ne prispevajo k lepoti grma.
Po redčenju sledi krajšanje preostalih vej. Večino lanskih poganjkov skrajšaj za približno eno tretjino do polovico njihove dolžine. Rez naredi približno pol centimetra nad zdravim brstom, ki je obrnjen navzven. S tem boš spodbudil rast novih stranskih poganjkov, ki bodo rasli navzven, kar bo prispevalo k lepi, odprti in zračni obliki krošnje. Takšen način rezi bo spodbudil obilno cvetenje na novih poganjkih.
Pri grmih, ki so posajeni kot živa meja, je pristop nekoliko drugačen. Poleg osnovne sanitarne rezi je potrebno tudi redno striženje za ohranjanje želene oblike. Striženje opravimo spomladi in po potrebi še enkrat poleti po cvetenju. Pomembno je, da je živa meja na dnu nekoliko širša kot na vrhu, da svetloba doseže tudi spodnje dele in prepreči ogolevanje.
Pomlajevalna rez za starejše grme
Sčasoma lahko starejši grmi grmaste šentjanževke postanejo pregosti, preveč oleseneli in manj cvetoči. V takem primeru je čas za pomlajevalno rez, s katero rastlino spodbudimo k popolni prenovi. Obstajata dva glavna pristopa k pomlajevanju. Prvi, bolj postopen pristop, traja tri leta. Vsako leto zgodaj spomladi odreži eno tretjino najstarejših in najdebelejših vej tik pri tleh. V treh letih boš tako postopoma zamenjal vse stare veje z novimi, mladimi poganjki, ne da bi grm v celoti ostal brez cvetov.
Drugi pristop je radikalna rez. Ta metoda vključuje rezanje vseh vej grma na višino približno 10-15 centimetrov od tal. To je najbolje storiti zgodaj spomladi, pred začetkom vegetacije. Čeprav se morda zdi drastično in bo grm po posegu videti precej klavrno, je to zelo učinkovit način za popolno prenovo starega in izrojenega grma. Rastlina bo iz spečih očes na osnovi pognala številne nove, močne poganjke.
Po radikalni pomlajevalni rezi rastlina v prvem letu verjetno ne bo cvetela, saj bo vso energijo usmerila v rast novih poganjkov. Vendar pa bo že naslednje leto grm ponovno bujno rasel in bogato cvetel, lepši in bolj zdrav kot prej. Po tako močni rezi je priporočljivo, da rastlino dobro pognojiš in zaliješ, da ji zagotoviš dovolj hranil in vlage za intenzivno rast.
Naslednjo pomlad po radikalni rezi bo potrebno opraviti selektivno redčenje novih poganjkov. Izberi nekaj najmočnejših in najbolje razporejenih poganjkov, ki bodo tvorili novo ogrodje grma, ostale, šibkejše in pregoste, pa odstrani. S tem boš zagotovil dobro strukturo in zračnost novega grma ter preprečil, da bi postal pregosta metla. Pomlajevalna rez je naložba v prihodnost, ki se dolgoročno obrestuje.
Nega po obrezovanju
Po vsakem obrezovanju, še posebej po močnejšem, je pomembno, da rastlini zagotoviš ustrezno nego, ki ji bo pomagala pri hitrem okrevanju in spodbujanju nove rasti. Takoj po rezi je priporočljivo rastlino pognojiti. Uporabi uravnoteženo gnojilo s počasnim sproščanjem ali pa okoli grma razporedi plast kakovostnega komposta. Hranila bodo rastlini dala potrebno energijo za odganjanje novih poganjkov in celjenje ran.
Poleg gnojenja je pomembno tudi zalivanje. Če je pomlad suha, poskrbi, da bo imela rastlina dovolj vlage. Dobro zalij takoj po gnojenju, da se hranila raztopijo in postanejo dostopna koreninam. Redno spremljaj vlažnost tal v naslednjih tednih in zalivaj po potrebi. Zadostna preskrba z vodo je ključna za transport hranil in za vse presnovne procese, ki so v tem obdobju zelo intenzivni.
Odrezan rastlinski material je potrebno pravilno pospraviti. Vse odrezane veje zberi in jih odstrani z vrta. Še posebej pomembno je, da odstraniš vse dele, ki kažejo znake bolezni, saj bi sicer lahko postali vir okužbe. Zdrave veje lahko sesekljaš in jih uporabiš na kompostnem kupu, bolne pa je najbolje sežgati ali odvreči v zabojnik za biološke odpadke.
V tednih po obrezovanju redno opazuj rastlino in spremljaj razvoj novih poganjkov. To je tudi priložnost, da oceniš uspeh svojega dela in se naučiš za prihodnja leta. Obrezovanje je veščina, ki se razvija z izkušnjami. Ne boj se prijeti za škarje; tudi če narediš kakšno napako, je grmasta šentjanževka precej trpežna rastlina in ti bo napake običajno oprostila. S pravilno nego po rezi boš svojemu grmu zagotovil najboljše pogoje za zdravo in bujno rast.
