Grmasta šentjanževka je na splošno precej odporna in nezahtevna rastlina, ki v primernih rastnih pogojih redko zboli. Kljub temu pa ni popolnoma imuna na napade bolezni in škodljivcev, ki lahko občasno zmanjšajo njeno estetsko vrednost in vitalnost. Ključ do ohranjanja zdravih rastlin je preventiva, ki vključuje zagotavljanje optimalnih pogojev za rast, ter zgodnje prepoznavanje težav. Z rednim pregledovanjem svojih grmov in poznavanjem najpogostejših bolezni in škodljivcev boš lahko pravočasno ukrepal in preprečil večjo škodo. S tem boš zagotovil, da bo tvoja grmasta šentjanževka ostala zdrav in lep okras tvojega vrta skozi vso sezono.
Najboljša obramba pred boleznimi in škodljivci je močna in zdrava rastlina. Zato je ključnega pomena, da grmasti šentjanževki zagotoviš pogoje, v katerih bo najbolje uspevala. To vključuje sajenje na sončno lego z dobro odcednimi tlemi, saj prekomerna vlaga in pomanjkanje zraka v območju korenin slabita rastlino in ustvarjata pogoje za razvoj koreninskih bolezni. Prav tako je pomembno pravilno zalivanje, saj tako sušni stres kot tudi prekomerna vlaga povečujeta dovzetnost za težave.
Pravilno obrezovanje igra pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni. Z rednim odstranjevanjem starih in poškodovanih vej ter redčenjem pregoste krošnje zagotoviš boljše kroženje zraka. To pomaga, da se listje po dežju ali zalivanju hitreje osuši, kar bistveno zmanjša tveganje za razvoj glivičnih bolezni, kot sta rja in pepelasta plesen, ki za svoj razvoj potrebujejo vlago. Vse odrezane dele, še posebej, če kažejo znake bolezni, je potrebno takoj odstraniti z vrta in jih uničiti.
Redno spremljanje rastlin je nujen preventivni ukrep. Vsaj enkrat na teden si vzemi čas in natančno preglej svoje grme. Pozoren bodi na kakršnekoli spremembe na listih, steblih, cvetovih ali plodovih. Išči pege, spremembe barve, prevleke, zvijanje listov, pajčevine ali prisotnost insektov. Zgodnje odkritje težave ti omogoča, da ukrepaš, ko je problem še obvladljiv, pogosto z uporabo enostavnih in okolju prijaznih metod, preden je potrebna uporaba močnejših kemičnih sredstev.
Najpogostejše glivične bolezni
Rja (Pucciniales) je ena najpogostejših glivičnih bolezni, ki prizadene grmasto šentjanževko. Prepoznaš jo po značilnih oranžnih ali rjavkastih prašnih kupčkih (sporulacijah) na spodnji strani listov. Na zgornji strani listov se lahko pojavijo rumenkaste ali rjavkaste pege. Bolezen se najpogosteje pojavlja v toplem in vlažnem vremenu. Pri močnejšem napadu lahko listi porumenijo in prezgodaj odpadejo, kar oslabi rastlino. Za preprečevanje je ključno zagotoviti dobro zračnost in se izogibati močenju listja pri zalivanju.
Več člankov na to temo
Pepelasta plesen je še ena glivična bolezen, ki jo zlahka prepoznaš po beli, mokasti prevleki na listih, mladih poganjkih in včasih tudi na cvetovih. Ta bolezen ovira fotosintezo, povzroča kodranje in deformacijo listov ter zavira rast. Podobno kot rja, se tudi pepelasta plesen najbolje razvija v toplem in vlažnem okolju, še posebej, če so dnevi topli in noči hladne. Redno odstranjuj okužene dele in poskrbi za dobro kroženje zraka med rastlinami.
Listna pegavost je skupno ime za različne glivične bolezni, ki povzročajo nastanek temnih, pogosto okroglih peg na listih. Pege imajo lahko svetlejše središče in temnejši rob. Sčasoma se pege lahko združijo in povzročijo sušenje in odpadanje listov. Preventiva je enaka kot pri drugih glivičnih boleznih: sajenje na zračno lego, izogibanje močenju listov in odstranjevanje odpadlega listja jeseni, saj glivice prezimijo na okuženih rastlinskih ostankih.
V primeru močnejšega napada katerekoli od omenjenih glivičnih bolezni bo morda potrebna uporaba fungicidov. Izberi ustrezen fungicid, ki je registriran za uporabo na okrasnih rastlinah in deluje proti specifični bolezni. Vedno natančno preberi in upoštevaj navodila za uporabo ter pri škropljenju poskrbi za ustrezno zaščitno opremo. Vendar pa se je treba zavedati, da je kemična zaščita le zadnji ukrep, prednost pa je treba dati preventivnim metodam.
Koreninske bolezni
Koreninska gniloba je ena najnevarnejših bolezni za grmasto šentjanževko, saj pogosto pripelje do propada celotne rastline. Povzročajo jo različne vrste talnih glivic (npr. Phytophthora, Pythium), ki napadejo koreninski sistem. Glavni vzrok za pojav koreninske gnilobe so prekomerno vlažna, zbita in slabo odcedna tla, kjer korenine trpijo zaradi pomanjkanja kisika. Oslabljene korenine so lahek plen za patogene glivice.
Več člankov na to temo
Simptomi koreninske gnilobe se najprej pokažejo na nadzemnih delih rastline in so pogosto zavajajoči, saj so podobni znakom pomanjkanja vode. Rastlina začne veneti, čeprav so tla vlažna, listi postanejo bledi, rumeni in začnejo odpadati. Rast je močno zavrta. Če sumiš na koreninsko gnilobo, previdno izkoplji del koreninskega sistema. Zdrave korenine so bele in čvrste, medtem ko so gnile korenine temne, rjave ali črne, mehke in se z lahkoto odluščijo.
Preprečevanje je daleč najboljši ukrep proti koreninski gnilobi. Že pred sajenjem poskrbi za dobro pripravo tal. Izberi lokacijo z dobro naravno drenažo. Če so tla v tvojem vrtu težka in glinasta, jih izboljšaj z dodajanjem peska, komposta ali druge organske snovi, da povečaš njihovo zračnost in odcednost. Pri sajenju v lonce poskrbi, da imajo lonci na dnu drenažne luknje in uporabi kakovosten, dobro odceden substrat.
Ko se koreninska gniloba že razvije, je rešitev težka. V zgodnji fazi lahko poskusiš z zmanjšanjem zalivanja in izboljšanjem drenaže. Pri močno prizadetih rastlinah je včasih edina možnost, da rastlino izkoplješ, odstraniš vse okužene, gnile korenine z ostrimi škarjami in jo presadiš na novo, primernejše mesto z boljšo drenažo. Po takšnem posegu je potrebno tudi skrajšati nadzemni del, da se vzpostavi ravnovesje med koreninami in listno maso.
Pogosti škodljivci
Listne uši so majhni, mehki insekti, ki se pogosto zbirajo v kolonijah na mladih poganjkih in na spodnji strani listov. Hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov, kar povzroča kodranje, rumenenje in deformacijo listov ter zavira rast. Poleg tega izločajo lepljivo medeno roso, na kateri se lahko razvijejo sajske plesni, kar dodatno škodi rastlini. Manjše napade lahko odstraniš z močnim curkom vode ali pa uporabiš naravne pripravke, kot je milnica ali pripravek iz kopriv.
Navadna pršica prelka je droben pajkovec, ki ga s prostim očesom težko opazimo. Njegovo prisotnost običajno izda fina pajčevina, ki jo splete med listi in poganjki, ter drobne svetle pikice na listih, ki sčasoma porumenijo in se posušijo. Pršice imajo rade suho in toplo okolje, zato se pogosto pojavijo v vročih in sušnih poletjih. Redno pršenje listov z vodo lahko pomaga pri preprečevanju napada, saj pršice ne marajo vlage. Pri močnejšem napadu so potrebni akaricidi.
Gosenice različnih vrst metuljev in vešč se lahko občasno hranijo z listi grmaste šentjanževke. Povzročajo značilne luknje in obgrizeno listje. Čeprav običajno ne povzročajo večje škode, je pri močnejšem napadu priporočljivo gosenice ročno pobrati in odstraniti. Uporaba bioloških insekticidov na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis je zelo učinkovita in varna metoda za zatiranje gosenic, saj deluje selektivno in ne škodi drugim organizmom.
Za splošno preprečevanje napadov škodljivcev je koristno spodbujati prisotnost naravnih sovražnikov na vrtu. Pikapolonice, tenčičarice in trepetavke so naravni plenilci listnih uši. Z zasaditvijo cvetočih rastlin, kot so kamilica, koper ali rman, lahko privabiš te koristne žuželke na svoj vrt in tako na naraven način pomagaš ohranjati ravnovesje. Zdrav in biotsko raznovrsten vrt je najboljša obramba pred škodljivci.
Ukrepi in naravna zaščita
Poleg že omenjenih metod obstaja še veliko naravnih in okolju prijaznih načinov za zaščito grmaste šentjanževke. Uporaba domačih pripravkov je lahko zelo učinkovita, še posebej, če ukrepaš ob prvih znakih težav. Pripravek iz kopriv je odličen tako za krepitev rastlin kot za odganjanje listnih uši. Namoči kilogram svežih kopriv v deset litrov vode za 24 ur, nato precedi in z nerazredčeno tekočino škropi napadene rastline.
Pripravek iz česna in čilija deluje kot repelent za številne škodljivce. Zmelji nekaj strokov česna in nekaj pekočih čilijev, prelij z litrom vode in pusti stati čez noč. Naslednji dan precedi, dodaj nekaj kapljic ekološkega detergenta za posodo (da se pripravek bolje oprime listov) in škropi po rastlinah. Ta pripravek odganja uši, pršice in nekatere druge insekte.
Kolobarjenje in mešani posevki, čeprav bolj značilni za zelenjavni vrt, imajo svojo vlogo tudi pri okrasnih rastlinah. Izogibaj se sajenju večjega števila istovrstnih rastlin na enem mestu (monokultura), saj to olajša hitro širjenje bolezni in škodljivcev. Zasaditev grmaste šentjanževke v kombinaciji z drugimi rastlinami, še posebej z zelišči z močnim vonjem, kot sta sivka ali žajbelj, lahko zmede škodljivce in zmanjša verjetnost napada.
Ne pozabi na pomen zdravih tal. Tla, bogata z organsko snovjo in polna življenja (deževniki, mikroorganizmi), so temelj za zdrave in odporne rastline. Redno dodajanje komposta ne le gnoji, ampak tudi izboljšuje strukturo tal in povečuje njihovo sposobnost, da se branijo pred talnimi patogeni. Zdrava tla so osnova integriranega pristopa k varstvu rastlin, kjer je poudarek na preventivi in krepitvi naravnih obrambnih mehanizmov rastline.
