Trilistni pomarančevec je med agrumi prava redkost, saj je njegova najpomembnejša lastnost izjemna odpornost na nizke temperature. Ta listopadni grm, ki izvira iz hladnejših predelov Azije, lahko brez večjih težav preživi zimske temperature do -20 °C ali celo nižje, kar omogoča njegovo gojenje na prostem v večjem delu Slovenije. Kljub tej prirojeni trpežnosti pa je pravilna priprava na zimo ključna, še posebej za mlade, sveže posajene rastline, ki so bolj občutljive. Uspešno prezimovanje zagotavlja, da bo rastlina spomladi zdrava, močna in pripravljena na novo rastno sezono, polno cvetov in kasneje tudi dekorativnih plodov. Z nekaj preprostimi, a pravočasnimi ukrepi lahko svojemu trilistnemu pomarančevcu pomagaš varno prebroditi najhladnejši del leta.
Priprava na zimo se ne začne s prvim snegom, temveč že v poznem poletju in jeseni. V tem obdobju je ključno, da rastlini omogočiš postopno utrjevanje in pripravo na mirovanje. Ena najpomembnejših stvari je prenehanje gnojenja z dušikom najkasneje konec julija. Dušik spodbuja rast novih, mehkih poganjkov, ki pred zimo ne bi imeli dovolj časa, da olesenijo. Takšni poganjki so izjemno občutljivi na zmrzal in bi pozimi pozeble. Namesto tega lahko jeseni uporabiš gnojilo z višjo vsebnostjo kalija, ki pomaga pri utrjevanju tkiv in povečuje odpornost rastline na mraz.
Prav tako je pomembno, da jeseni postopoma zmanjšaš zalivanje. S tem rastlini sporočiš, da se bliža obdobje mirovanja. Seveda to ne pomeni, da jo pustiš popolnoma izsušiti. Pred nastopom trajne zmrzali tal je priporočljivo, da rastlino še zadnjič temeljito zaliješ. To je še posebej pomembno, če je bila jesen suha. Dobro hidrirana rastlina lažje prenaša zimsko izsuševanje, ki ga povzroča veter in zmrznjena tla, ko korenine ne morejo črpati vode.
Jesensko čiščenje okoli rastline je prav tako del priprave na zimo. Odstrani vse odpadlo listje in plodove, saj se v njih lahko skrivajo bolezenski trosi in škodljivci, ki bi sicer prezimili in povzročali težave naslednjo pomlad. Pusti pa naravno zastirko iz listja drugih dreves, ali pa dodaj svojo. Ta preprosta higienska praksa lahko bistveno zmanjša tveganje za bolezni v prihajajoči sezoni. Obrezovanje pusti za pomlad, saj rane, narejene jeseni, predstavljajo vstopna mesta za mraz in bolezni.
Zaščita mladih rastlin
Mlade rastline, posajene v zadnjem letu ali dveh, so bistveno bolj občutljive na zimski mraz kot starejši, dobro uveljavljeni grmi. Njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit in razširjen, da bi lahko prenesel ekstremne pogoje brez pomoči. Zato je v prvih nekaj zimah priporočljiva dodatna zaščita. Najpomembneje je zaščititi koreninski sistem, ki je najbolj občutljiv del rastline.
Več člankov na to temo
Najboljši način za zaščito korenin je uporaba debele plasti organske zastirke. Jeseni, po zadnjem zalivanju in preden tla zamrznejo, okoli debla nasuj 10 do 15 centimetrov debelo plast materiala, kot so suho listje, slama, smrekove veje ali lubje. Zastirka deluje kot izolator, ki upočasni zmrzovanje tal in ščiti korenine pred najhujšim mrazom. Pazi, da zastirko odmakneš nekaj centimetrov od samega debla, da preprečiš zadrževanje vlage in morebitno gnitje.
Poleg korenin je pri mladih rastlinah smiselno zaščititi tudi nadzemni del, zlasti v območjih z ostrimi zimami ali na vetrovnih legah. Rastlino lahko oviješ s kopreno, juto ali koruznico. Ti materiali omogočajo dihanje rastline, hkrati pa jo ščitijo pred ostrim zimskim soncem in vetrom, ki povzročata izsuševanje. Nikoli ne uporabljaj plastične folije, saj ta ne diha in pod njo se lahko čez dan nabira vlaga, ki ponoči zmrzne in poškoduje rastlino.
Zaščito namesti, ko se temperature trajneje spustijo pod ledišče, in jo odstrani spomladi, ko mine nevarnost močnejših pozeb. Prezgodnje odstranjevanje zaščite lahko izpostavi mlade brste poznim spomladanskim pozebam, medtem ko predolgo puščanje zaščite lahko povzroči pregrevanje in prezgodnje odganjanje. S temi preprostimi ukrepi boš svoji mladi rastlini bistveno povečal možnosti za uspešno prezimovanje.
Skrb za odrasle rastline pozimi
Odrasli, dobro ukoreninjeni trilistni pomarančevci so izjemno odporni in v večini primerov ne potrebujejo posebne zimske zaščite. Njihov močan koreninski sistem sega globoko v tla, kjer so temperature bolj stabilne, oleseneli poganjki pa so dobro prilagojeni na mraz. Kljub temu obstaja nekaj stvari, na katere moraš biti pozoren tudi pri starejših rastlinah, da jim zagotoviš kar najboljše pogoje.
Več člankov na to temo
Ena od nevarnosti pozimi je teža mokrega in težkega snega. Po močnejšem sneženju je priporočljivo sneg previdno otresti z vej. S tem preprečiš, da bi se veje pod težo snega ukrivile ali celo zlomile. To je še posebej pomembno pri rastlinah z gostejšo krošnjo, kjer se lahko nabere velika količina snega. Pri otresanju bodi nežen, da ne poškoduješ krhkih zimskih poganjkov.
Zimsko sonce v kombinaciji z nizkimi temperaturami lahko povzroči poškodbe na deblu, znane kot sončni ožig ali zmrzlinske razpoke. To se zgodi, ko močno sonce čez dan segreje temno lubje, ki se razširi. Ponoči, ko temperature močno padejo, se lubje hitro skrči, kar lahko povzroči vertikalne razpoke. Ta pojav je pogostejši pri mladih drevesih z gladkim lubjem. Težavo lahko preprečiš z beljenjem debla z apnenim beležem, kar odbija sončne žarke in preprečuje pregrevanje.
Čeprav odrasla rastlina dobro prenaša sušo, je v zimah brez snega, ki so suhe in vetrovne, lahko izpostavljena fiziološki suši. Tla so zmrznjena in korenine ne morejo črpati vode, medtem ko zimzeleni poganjki (če gre za zimzelene sorte) ali samo deblo in veje vseskozi oddajajo nekaj vlage. Če opaziš, da so tla odmrznjena in suha, lahko rastlino v toplejšem delu dneva zmerno zaliješ. To bo pomagalo preprečiti izsušitev in poškodbe.
Prezimovanje v posodah
Gojenje trilistnega pomarančevca v posodah je odlična rešitev za tiste z manjšimi vrtovi, terasami ali balkoni. Vendar pa je prezimovanje rastlin v posodah bistveno bolj zahtevno kot pri rastlinah na prostem. Koreninski sistem v loncu je veliko bolj izpostavljen nizkim temperaturam, saj ni zaščiten z veliko maso zemlje. Zmrznitev celotne koreninske grude je za rastlino skoraj vedno usodna.
Najboljši način za prezimovanje trilistnega pomarančevca v posodi je, da ga prestaviš v hladen, a pred zmrzaljo varen prostor. Idealni so neogrevana garaža, svetla klet, vetrolov ali zaprta veranda, kjer se temperature gibljejo med 0 in 10 °C. Rastlina v takšnih pogojih preide v globoko mirovanje. V tem času potrebuje zelo malo svetlobe in le občasno zalivanje, toliko, da se zemlja v loncu popolnoma ne izsuši. Zalivaj morda enkrat na mesec ali še redkeje.
Če nimaš primernega prostora za prezimovanje v notranjosti, lahko poskusiš rastlino zaščititi na prostem. Posodo najprej dobro izoliraj. Ovi ješ jo lahko z več plastmi jute, stare odeje, stiropora ali mehurčaste folije. Pomembno je izolirati tako stranice kot dno posode. Postavi lonec na leseno podlago ali stiropor, da ga dvigneš od mrzlih tal. Nato posodo skupaj z rastlino postavi na zaščiteno mesto ob hiši, po možnosti na južni strani, kjer bo zaščitena pred najhujšim vetrom.
Dodatna zaščita nadzemnega dela je prav tako priporočljiva. Krošnjo lahko oviješ s kopreno. V primeru ekstremnega mraza lahko okoli posode in rastline narediš mrežasto ogrado in prostor med mrežo in rastlino napolniš s suhim listjem ali slamo. To ustvari dodaten izolacijski sloj. Kljub vsej zaščiti pa je uspeh takšnega prezimovanja odvisen od jakosti zime. V celinskih predelih z zelo nizkimi temperaturami je prezimovanje v notranjih prostorih veliko bolj zanesljiva metoda.
