Trilistni pomarančevec je izjemno hvaležna rastlina, ki s svojo trpežnostjo in edinstvenim videzom navdušuje mnoge vrtnarje. Uspešno sajenje in razmnoževanje sta temeljna koraka, ki ti bosta omogočila, da v polnosti uživaš v tej rastlini, bodisi kot v okrasnem grmu, ki spomladi očara z dišečimi cvetovi, ali pa kot v neprehodni živi meji, ki nudi varnost in zasebnost. Kljub temu da gre za sorodnika citrusov, je njegovo gojenje presenetljivo enostavno, saj je prilagojen na naše podnebne razmere. Pravilna izbira sadike, skrbna priprava sadilnega mesta in poznavanje tehnik razmnoževanja so ključ do uspeha, ki ti bo zagotovil zdravo in bujno rastlino za vrsto let. Z nekaj osnovnega znanja lahko to čudovito rastlino brez težav vključiš v svoj vrt.
Preden se lotiš sajenja, je ključnega pomena izbira ustrezne lokacije. Trilistni pomarančevec obožuje sonce, zato mu nameni prostor, kjer bo prejel vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe na dan. Sončna lega spodbuja obilno cvetenje in boljšo rast. Poleg tega je pomembno, da je mesto zaščiteno pred močnimi in hladnimi zimskimi vetrovi, ki bi lahko poškodovali mlade poganjke. Tla morajo biti dobro odcedna, saj rastlina ne prenaša zastajanja vode, ki lahko povzroči gnitje korenin. Idealna so peščeno-ilovnata tla, ki so rahlo kisla do nevtralna.
Ko si izbral primerno lokacijo, sledi priprava sadilne jame. Ta naj bo vsaj dvakrat širša in nekoliko globlja od koreninske grude sadike. Na dno jame je priporočljivo nasuti plast proda ali peska za izboljšanje drenaže, še posebej, če so tla na tvojem vrtu bolj zbita in glinena. Zemljo, ki si jo izkopal, zmešaj s kakovostnim kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem. To bo obogatilo tla s hranili in izboljšalo njihovo strukturo, kar bo mladi rastlini omogočilo lažji in hitrejši začetek rasti v novem okolju.
Samo sajenje je najbolje opraviti spomladi, ko mine nevarnost pozebe, ali zgodaj jeseni, da se rastlina lahko dobro ukorenini pred zimo. Sadiko vzemi iz lonca in previdno preglej korenine; če so preveč prepletene, jih nežno razrahljaj. Postavi jo v sredino jame tako, da bo vrh koreninske grude poravnan z okoliškim terenom. Jamo nato zapolni s pripravljeno mešanico zemlje, jo sproti rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe, in na koncu obilno zalij. Pravilno izvedeno sajenje je temelj za zdravo prihodnost tvoje rastline.
Izbira in priprava sadike
Uspeh sajenja se začne že pri izbiri kakovostne sadike. Poišči sadike v priznanih drevesnicah ali vrtnih centrih, kjer ti bodo znali tudi svetovati. Izberi rastlino, ki je videti zdrava, močna in dobro razvejana, brez vidnih znakov bolezni ali poškodb. Listi naj bodo enakomerno zeleni, deblo pa čvrsto in nepoškodovano. Preveri tudi koreninski sistem – korenine ne smejo biti preveč zgoščene ali rjave barve, kar bi lahko kazalo na težave z zastajanjem vode.
Več člankov na to temo
Ko sadiko prineseš domov, je ne posadi takoj, če pogoji niso idealni. Pusti jo nekaj dni v polsenci, da se postopoma prilagodi na novo okolje in zmanjšaš šok ob presajanju. V tem času jo redno zalivaj, da se koreninska gruda ne izsuši. Pred sajenjem je priporočljivo koreninsko grudo namočiti v vodi za približno eno uro. To bo zagotovilo, da so korenine dobro hidrirane, kar bo olajšalo njihov prvi stik z zemljo na novi lokaciji.
Priprava sadike vključuje tudi pregled in morebitno rahlo obrezovanje. Odstrani vse polomljene, poškodovane ali očitno bolne veje. Če opaziš, da korenine krožijo na dnu lonca, jih previdno razrahljaj s prsti ali majhnimi vilami. S tem boš spodbudil korenine, da se razrastejo v okoliško zemljo, namesto da bi nadaljevale z rastjo v krogu. Pravilna priprava sadike je majhen, a pomemben korak, ki lahko bistveno vpliva na hitrost ukoreninjanja in splošno vitalnost rastline.
Če sadiš rastlino z golo korenino (brez koreninske grude z zemljo), kar je pogosteje pri spletnem naročanju, je postopek nekoliko drugačen. Takšne sadike je treba posaditi čim prej po prejemu. Korenine pred sajenjem namakaj v vodi nekaj ur, nikakor pa ne več kot en dan. Pri sajenju pazi, da so korenine lepo razporejene po sadilni jami in da niso zvite ali prepognjene. Zasipaj jih previdno in poskrbi, da bo rastlina posajena na enaki globini, kot je rasla v drevesnici.
Postopek sajenja korak za korakom
Ko sta lokacija in sadilna jama pripravljeni, je čas za sajenje. Najprej na dno jame nasuj tanko plast pripravljene mešanice zemlje in komposta, da ustvariš rahlo dvignjeno osnovo za koreninsko grudo. Sadiko previdno vzemi iz posode, tako da posodo obrneš na stran in nežno potolčeš po dnu, da se gruda sprosti. Nikoli ne vleci rastline za deblo, saj jo lahko poškoduješ. Postavi jo v jamo in preveri globino – vrh koreninske grude mora biti poravnan z okoliško zemljo ali malenkost višje, saj se bo zemlja kasneje nekoliko posedla.
Več člankov na to temo
Nato začni jamo polniti z zemljo. Zemljo dodajaj postopoma in jo sproti rahlo teptaj z rokami ali nogami, da odstraniš večje zračne žepe okoli korenin. Zračni žepi lahko povzročijo izsušitev korenin in ovirajo njihovo rast. Ko je jama napolnjena do polovice, rastlino dobro zalij, da se zemlja usede okoli korenin. Počakaj, da voda odteče, nato pa jamo napolni do konca in ponovno rahlo potlači.
Po končanem sajenju okoli rastline oblikuj kolobar iz zemlje, ki bo služil kot zalivalna skleda. To bo preprečilo odtekanje vode stran od rastline in zagotovilo, da bo voda prodrla neposredno do koreninskega sistema. Po sajenju rastlino še enkrat temeljito zalij, tudi če je zemlja vlažna. Prvo zalivanje je ključno za vzpostavitev dobrega stika med koreninami in zemljo. Količina vode je odvisna od velikosti sadike, vendar naj bo zadostna, da prepoji celotno območje korenin.
Za konec je zelo priporočljivo, da območje okoli posajene rastline prekriješ z zastirko. Uporabiš lahko lubje, sekance, slamo ali drug organski material v debelini od 5 do 10 centimetrov. Zastirka bo pomagala ohranjati vlago v tleh, preprečevala rast plevela in ščitila korenine pred temperaturnimi ekstremi. Pazi le, da zastirko odmakneš nekaj centimetrov od debla, da preprečiš morebitno gnitje. Skrbno izveden postopek sajenja bo tvojemu trilistnemu pomarančevcu omogočil najboljši možen začetek na novi lokaciji.
Razmnoževanje s semeni
Najpogostejši in najlažji način razmnoževanja trilistnega pomarančevca je s semeni. Semena lahko pridobiš iz zrelih plodov, ki jih jeseni obereš z rastline. Plod prereži in iz njega izlušči semena, ki jih nato dobro operi pod tekočo vodo, da odstraniš vso pulpo in lepljivo smolo. Pomembno je, da semena ne izsušiš, saj hitro izgubijo kalivost. Najbolje jih je sejati takoj po čiščenju, torej jeseni.
Za setev pripravi lončke ali setvene platoje z dobro odcednim substratom, na primer mešanico šote in peska. Semena položi približno en centimeter globoko v substrat in jih rahlo prekrij. Posode postavi na prosto, na zaščiteno mesto, kjer bodo izpostavljena naravnim zimskim razmeram. Semena trilistnega pomarančevca namreč potrebujejo obdobje hladne stratifikacije (izpostavljenost mrazu), da prekinejo dormantnost in spomladi vzklijejo. Naravna zimska izpostavljenost je najenostavnejši način za dosego tega.
Spomladi, ko se temperature dvignejo, bodo semena začela kaliti. Kalivost je običajno zelo visoka. Ko sejančki razvijejo nekaj pravih listov in so dovolj močni za presajanje, jih lahko previdno presadiš v posamezne lončke. Uporabi kakovosten substrat za mlade rastline in pazi, da ne poškoduješ nežnih korenin. Mlade rastlinice goji v lončkih vsaj eno leto, preden jih posadiš na stalno mesto na vrtu. V tem času jih redno zalivaj in jih poleti postopoma privajaj na neposredno sončno svetlobo.
Rastline, vzgojene iz semen, so genetsko raznolike, kar pomeni, da se lahko med seboj nekoliko razlikujejo po lastnostih, kot so hitrost rasti, oblika in velikost trnov. Vendar pa so običajno zelo močne in dobro prilagojene na lokalne razmere. Ta način razmnoževanja je idealen, če želiš vzgojiti večje število rastlin, na primer za živo mejo, ali če te zanima selekcija rastlin z najboljšimi lastnostmi. Potrebno je le malo potrpljenja, saj bo trajalo nekaj let, preden bodo rastline dosegle omembe vredno velikost.
Razmnoževanje s potaknjenci
Poleg razmnoževanja s semeni lahko trilistni pomarančevec razmnožuješ tudi vegetativno, s potaknjenci. Ta metoda je nekoliko zahtevnejša, vendar ima prednost, da dobiš rastlino, ki je genetsko identična materinski rastlini. To je še posebej koristno, če želiš ohraniti specifične lastnosti, kot je na primer sorta ‘Flying Dragon’, ki je znana po svoji počasnejši, zviti rasti in je priljubljena za bonsaje. Najboljši čas za jemanje potaknjencev je poleti, od junija do avgusta.
Za potaknjence izberi polzrele poganjke tekočega leta. To so poganjki, ki so že nekoliko oleseneli na dnu, vendar so na vrhu še vedno prožni in zeleni. Z ostrim nožem ali škarjami odreži približno 10 do 15 centimetrov dolge vršičke. Spodnje liste odstrani, na vrhu pa pusti le dva ali tri pare listov, da zmanjšaš izgubo vode z izhlapevanjem. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v prah za ukoreninjenje, ki vsebuje hormone, kar bo spodbudilo nastanek korenin, a to ni nujno potrebno za uspeh.
Pripravi lončke z rahlim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in perlita ali mivke. S svinčnikom naredi luknjice v substrat in vanje previdno vstavi potaknjence. Substrat okoli njih rahlo potlači. Potaknjence nato zalij in lončke pokrij s prozorno plastično vrečko ali jih postavi v mini rastlinjak, da zagotoviš visoko zračno vlažnost, ki je ključna za uspešno ukoreninjanje. Vse skupaj postavi na svetlo, a ne neposredno osončeno mesto.
Redno preverjaj vlažnost substrata in po potrebi zrači, da preprečiš razvoj plesni. Ukoreninjenje običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Uspeh boš prepoznal po tem, ko bodo potaknjenci začeli odganjati nove liste, kar je zanesljiv znak, da so se razvile korenine. Takrat lahko postopoma odstraniš pokrov in mlade rastline privajaš na normalno zračno vlažnost. Ko so dovolj močne, jih lahko presadiš v večje lonce in jih gojiš naprej, dokler niso pripravljene za sajenje na prostem.
