Obrezovanje je eno najpomembnejših opravil pri negi vajgele, s katerim ohranjamo zdravje, vitalnost in lepo obliko grma ter, kar je najpomembneje, spodbujamo obilno cvetenje. Mnogi vrtnarji se obrezovanja bojijo, saj niso prepričani, kdaj in kako pravilno porezati grm. Vendar je postopek pri vajgeli preprost, če razumemo njen cikel rasti in cvetenja. S pravilno tehniko in časovnim načrtovanjem lahko vsako leto znova obudimo rastlino, preprečimo, da bi postala pregosta in olesenela, ter ji zagotovimo dolgo in cvetočo življenjsko dobo.
Osnovno pravilo, ki si ga je treba zapomniti, je, da vajgela cveti na lanskem lesu. To pomeni, da se cvetni brsti za prihodnjo pomlad oblikujejo na poganjkih, ki zrastejo tekom poletja in jeseni. Zaradi te lastnosti je čas obrezovanja ključnega pomena. Če bi vajgelo obrezovali pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi, bi s tem odstranili večino poganjkov s cvetnimi brsti in posledično bi bilo cvetenje v tistem letu zelo skromno ali pa ga sploh ne bi bilo. To je najpogostejša napaka pri obrezovanju vajgele.
Pravilen čas za glavno obrezovanje je torej takoj po koncu cvetenja, običajno konec junija ali v začetku julija, odvisno od sorte in podnebja. Takoj ko cvetovi ovenijo in odpadejo, je čas za škarje. Z obrezovanjem v tem obdobju damo rastlini dovolj časa, da do konca rastne sezone razvije nove, močne poganjke, na katerih se bodo jeseni oblikovali cvetni brsti za naslednjo pomlad. Obrezovanje v tem času torej ne vpliva na cvetenje v naslednjem letu, temveč ga pravzaprav spodbuja.
Cilji obrezovanja so večplastni. Prvi cilj je odstranjevanje starih, poškodovanih ali bolnih vej, s čimer ohranjamo zdravje rastline in preprečujemo širjenje bolezni. Drugi cilj je ohranjanje želene velikosti in oblike grma. Tretji, in morda najpomembnejši cilj, pa je pomlajevanje grma, s katerim spodbujamo rast novih, cvetočih poganjkov in preprečujemo, da bi grm postal pregost in olesenel v notranjosti, kjer ne cveti več.
Osnovna tehnika obrezovanja po cvetenju
Po končanem cvetenju je čas za letno vzdrževalno obrezovanje. Osnovni pristop je, da odstranimo približno eno tretjino najstarejših in najdebelejših vej. Te veje prepoznamo po debelejšem, sivem in pogosto razpokanem lubju. Z ostrimi škarjami za veje ali žago jih odrežemo čim bližje tlom ali pri osnovi grma. Ta postopek, imenovan redčenje, odpre notranjost grma, izboljša kroženje zraka in dostop svetlobe, kar spodbuja rast novih, močnih poganjkov neposredno iz koreninskega vratu.
Več člankov na to temo
Poleg odstranjevanja najstarejših vej preglej celoten grm in odstrani vse veje, ki so odmrle, polomljene, poškodovane ali kažejo znake bolezni. Prav tako odstrani veje, ki rastejo navznoter, se križajo ali drgnejo druga ob drugo, saj takšno drgnjenje lahko poškoduje lubje in ustvari vstopno točko za okužbe. Cilj je ustvariti odprto, zračno strukturo z močnimi, zdravo rastočimi vejami.
Po redčenju in čiščenju lahko po potrebi skrajšaš tudi preostale poganjke, da oblikuješ grm in nadzoruješ njegovo velikost. Ponavadi je dovolj, da poganjke, ki so cveteli, skrajšaš za približno tretjino njihove dolžine. Rez naredi tik nad zdravim popkom ali stransko vejico, ki je obrnjena navzven. To bo spodbudilo razvejanje in bolj kompaktno rast. Pri tem poskušaj ohraniti naravno, rahlo obokano obliko grma, ki je značilna za vajgelo.
Pri obrezovanju vedno uporabljaj ostro in čisto orodje. Tope škarje trgajo in mečkajo tkivo, kar ustvarja večje rane, ki se počasneje celijo in so bolj dovzetne za okužbe. Po delu, še posebej če si rezal bolne dele, orodje očisti in razkuži z alkoholom. To je preprost korak, ki lahko prepreči prenos bolezni po vrtu.
Pomlajevalna rez za starejše grme
Sčasoma lahko starejši grmi vajgele postanejo zanemarjeni, pregosti in oleseneli, z malo listja in cvetov v spodnjem delu. Takšne grme je mogoče uspešno pomladiti z močnejšim obrezovanjem. Obstajata dva glavna pristopa k pomlajevalni rezi: postopno pomlajevanje ali radikalna rez. Izbira je odvisna od stanja grma in tvoje potrpežljivosti.
Več člankov na to temo
Postopno pomlajevanje je manj stresno za rastlino in se izvaja v obdobju treh let. Vsako leto, takoj po cvetenju, odstraniš eno tretjino najstarejših in najdebelejših vej pri tleh, kot pri osnovnem obrezovanju. V prvem letu odstraniš prvo tretjino, v drugem letu polovico preostalih starih vej in v tretjem letu še zadnje stare veje. Po treh letih bo celoten grm sestavljen iz novih, mladih in vitalnih poganjkov, ne da bi vmes popolnoma izgubil svojo obliko ali cvetenje.
Druga možnost je radikalna pomlajevalna rez, ki se uporablja za zelo stare in izrojene grme. To rez je najbolje opraviti pozno pozimi ali zgodaj spomladi, ko rastlina še miruje. Pri tej metodi celoten grm porežeš na višino 10-20 cm od tal. To je drastičen ukrep, ki bo rastlino spodbudil, da iz spečih brstov pri osnovi požene veliko novih poganjkov. Slabost te metode je, da rastlina v prvem letu po rezi verjetno ne bo cvetela, saj bo vso energijo usmerila v rast novih poganjkov.
Po radikalni rezi bo iz osnove pognalo veliko novih poganjkov. Ko dosežejo dolžino približno 30-40 cm, izberi 5 do 7 najmočnejših in najbolje razporejenih poganjkov, ki bodo tvorili novo ogrodje grma. Vse ostale, šibkejše poganjke odstrani. Tako bo rastlina vso svojo moč usmerila v razvoj izbranih poganjkov. Že v drugem letu po rezi bi moral nov, pomlajen grm ponovno obilno cveteti.
Obrezovanje za posebne namene
Poleg vzdrževalnega obrezovanja lahko vajgelo obrezujemo tudi za posebne namene, na primer za gojenje v obliki žive meje. Za neformalno, cvetočo živo mejo, rastline posadi na primerni razdalji in jih pusti rasti bolj naravno, pri čemer po cvetenju opraviš le osnovno redčenje in oblikovanje. Za bolj formalno, striženo živo mejo, bo potrebno pogostejše striženje tekom rastne sezone, da ohraniš želeno obliko. Upoštevaj, da bo takšna živa meja cvetela manj obilno, saj boš s striženjem odstranjeval tudi cvetne zasnove.
Nekatere novejše sorte vajgel, kot je serija ‘Sonic Bloom’ ali ‘Reblooming’, imajo sposobnost ponovnega cvetenja tekom poletja in jeseni. Da bi spodbudil to ponovno cvetenje, je priporočljivo, da po prvem, spomladanskem cvetenju odstraniš ovenele cvetove oziroma rahlo skrajšaš poganjke, na katerih so cveteli. Ta postopek, znan kot “deadheading”, preusmeri energijo rastline iz proizvodnje semen v tvorbo novih cvetnih brstov. Rahlo poletno gnojenje po obrezovanju lahko prav tako pomaga pri spodbujanju drugega vala cvetenja.
Pritlikave sorte vajgel, ki ohranjajo kompaktno in gosto obliko, običajno ne potrebujejo veliko obrezovanja. Pri njih zadostuje, da po cvetenju odstraniš le morebitne poškodovane ali odmrle vejice. Večje strukturno obrezovanje pri teh sortah običajno ni potrebno, razen če želiš rahlo popraviti obliko. Njihova naravna rast je že sama po sebi urejena in privlačna.
Obrezovanje je lahko tudi priložnost za razmnoževanje. Poganjke, ki jih odrežeš sredi poletja, lahko uporabiš za pripravo pololesenelih potaknjencev. Namesto da bi odrezke zavrgel, izberi zdrave, približno 15 cm dolge dele poganjkov, odstrani spodnje liste in jih posadi v substrat za ukoreninjenje. Tako lahko iz enega obrezovanja pridobiš veliko novih rastlin za svoj vrt ali za darilo prijateljem.
Kaj storiti z odrezanimi vejami
Po končanem obrezovanju se pogosto srečamo z vprašanjem, kaj storiti s kupom odrezanih vej. Zdrave odrezke lahko predelaš in koristno uporabiš na vrtu. Debelejše veje lahko nasekaš in uporabiš kot kurivo v kaminu ali peči, seveda, ko se dobro posušijo. Tanjše veje in poganjke pa lahko zdrobiš z vrtnim drobilnikom. Tako pridobljeni lesni sekanci so odličen material za zastirko, ki jo lahko uporabiš pod drugimi grmovnicami ali na poteh.
Če nimaš drobilnika, lahko tanjše veje narežeš na manjše kose s škarjami za veje in jih dodaš na kompostni kup. Pomembno je, da so kosi čim manjši, da se hitreje razgradijo, in da jih na kompostu dobro premešaš z drugim, bolj sočnim zelenim materialom, kot je pokošena trava ali kuhinjski odpadki. To bo zagotovilo dobro razmerje med ogljikom (les) in dušikom (zeleni material), kar je ključno za uspešno kompostiranje.
Pomembno je, da na kompostni kup nikoli ne daješ delov rastlin, ki kažejo znake bolezni, kot so pepelasta plesen ali listna pegavost. Prav tako ne kompostiraj vej, na katerih so vidni škodljivci ali njihova jajčeca. Takšen material je treba uničiti, najbolje sežgati (kjer je to dovoljeno) ali ga oddati z zelenim odrezom v zbirne centre, kjer poskrbijo za ustrezno termično obdelavo, ki uniči patogene. S tem preprečiš, da bi se bolezni in škodljivci preko komposta razširili nazaj na tvoj vrt.
Lesni sekanci, pridobljeni iz vej vajgele, so odličen dodatek k tlem, saj ob razkrajanju postopoma sproščajo organsko snov in izboljšujejo strukturo tal. Uporaba materiala z lastnega vrta je tudi del trajnostnega vrtnarjenja, saj zmanjšuje količino odpadkov in vrača hranila nazaj v kroženje. Obrezovanje tako ni le nujno opravilo za nego rastline, ampak tudi priložnost za pridobivanje dragocenih organskih materialov za tvoj vrt.
