Svetloba je najpomembnejši dejavnik, ki narekuje uspešno rast in predvsem obilno cvetenje portulaka. Ta rastlina je pravi heliofil, kar pomeni “ljubitelj sonca”, in njene potrebe po neposredni sončni svetlobi so izjemno visoke. Brez zadostne količine sonca bo portulak sicer preživel, vendar bo njegovo cvetenje skromno, rast pa šibka in razpotegnjena. Cvetovi portulaka imajo namreč fascinantno lastnost, da se popolnoma odprejo le ob močni, neposredni sončni svetlobi, medtem ko se v oblačnem vremenu, v senci ali proti večeru zaprejo. Ta fotonastični odziv je jasen pokazatelj, kako močno je rastlina odvisna od sonca.
Za optimalno rast in cvetenje portulak potrebuje najmanj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe na dan. Več sonca kot prejme, bolj bogato in neprekinjeno bo cvetel. Zato so za sajenje najprimernejše lokacije, ki so izpostavljene soncu večji del dneva, kot so južne ali zahodne lege v vrtu, skalnjaki, vroči in suhi predeli ob poteh ali zidovih ter sončni balkoni in terase. Izogibati se je treba senčnim legam pod drevesi, ob visokih stavbah ali na severni strani vrta.
Pomanjkanje svetlobe se pri portulaku kaže na več načinov. Najbolj očiten znak je zmanjšano ali popolnoma odsotno cvetenje. Rastlina bo svojo energijo usmerila v rast dolgih, tankih in šibkih stebel, s katerimi poskuša doseči vir svetlobe. Ta pojav se imenuje etiolacija. Stebla postanejo bleda, razdalja med listi se poveča, celotna rastlina pa izgubi svojo značilno kompaktno in blazinasto obliko. Takšna rastlina je tudi bolj dovzetna za bolezni in napade škodljivcev.
Intenzivnost svetlobe vpliva tudi na barvo listov in cvetov. Na polnem soncu so listi pogosto bolj mesnati in imajo lahko rdečkast nadih, kar je obrambni mehanizem pred močnim UV sevanjem. Cvetovi so v polnem soncu bolj živahnih in intenzivnih barv. V pogojih s premalo svetlobe so listi svetlo zeleni, cvetovi pa, če se sploh razvijejo, so manjši in bolj bledi. Zato je izbira prave, s soncem obsijane lokacije ključna za doseganje polnega estetskega potenciala te rastline.
Vpliv svetlobe na cvetenje
Mehanizem odpiranja in zapiranja cvetov pri portulaku je neposredno povezan z intenzivnostjo svetlobe. Cvetni listi se začnejo odpirati zjutraj, ko sonce postane dovolj močno, in dosežejo svoj polni razpon sredi dneva, ko je sončno sevanje najmočnejše. Proti večeru, ko svetloba usiha, ali pa med oblačnim dnem se cvetovi postopoma zaprejo. Ta prilagoditev verjetno služi varčevanju z energijo in zaščiti reproduktivnih delov cveta pred neugodnimi pogoji, kot sta dež ali hlad.
Več člankov na to temo
Ta lastnost je pomembna pri načrtovanju vrta. Če želiš uživati v pogledu na popolnoma odprte in barvite cvetove, moraš portulak posaditi na mesto, ki je osončeno v tistem delu dneva, ko si najpogosteje na vrtu. Če je tvoj vrt sončen le dopoldne, boš cvetove videl odprte le v tem času. Ta odvisnost od sonca je tudi razlog, da portulak ni primeren za gojenje kot sobna rastlina v notranjih prostorih, razen če mu lahko zagotoviš izjemno močno umetno osvetlitev.
Poleg spodbujanja odpiranja cvetov je zadostna količina svetlobe nujna tudi za samo iniciacijo cvetnih popkov. Fotosinteza, proces, pri katerem rastlina s pomočjo sončne svetlobe proizvaja energijo (sladkorje), poteka najbolj učinkovito pri močni osvetlitvi. Več energije kot rastlina proizvede, več jo lahko nameni za tvorbo novih popkov in cvetov. V senci je proizvodnja energije omejena, zato rastlina varčuje z njo in se osredotoči na preživetje ter rast listov, cvetenje pa postane drugotnega pomena.
Novejše sorte portulaka so bile deloma vzgojene tako, da so manj občutljive na nihanja svetlobe in njihovi cvetovi ostanejo odprti dlje časa v dan ali se odprejo tudi ob manj sončnem vremenu. Kljub temu pa tudi te sodobne sorte za obilno cvetenje še vedno potrebujejo polno sonce. Pri nakupu sadik ali semen se je vredno pozanimati o specifičnih lastnostih posamezne sorte glede odpiranja cvetov.
Prilagajanje rastline na različne svetlobne pogoje
Čeprav portulak obožuje sonce, je treba biti previden pri prehodu iz manj osvetljenih v močno osončene pogoje. Mlade rastline, ki so bile vzgojene v rastlinjaku ali v zaprtih prostorih pod umetno svetlobo, niso prilagojene na močno, neposredno sončno svetlobo in UV sevanje. Če jih nenadoma postaviš na žgoče poletno sonce, lahko doživijo šok, ki se kaže kot sončne opekline na listih. Opečeni deli postanejo beli ali rjavi, tkivo pa odmre.
Več člankov na to temo
Da bi preprečili sončne opekline, je nujno izvesti postopek utrjevanja. To pomeni, da mlade rastline postopoma navajaš na zunanje pogoje. Začni tako, da jih za nekaj ur na dan postaviš na senčno ali polsenčno mesto na prostem. V naslednjih sedmih do desetih dneh postopoma podaljšuj čas, ki ga preživijo zunaj, in jih počasi izpostavljaj vse bolj neposredni jutranji ali pozno popoldanski sončni svetlobi. Šele ko so rastline popolnoma utrjene, jih lahko posadiš na končno, s soncem obsijano mesto.
Včasih se zgodi, da se pogoji na vrtu med sezono spremenijo. Morda zraste sosednja rastlina in začne senčiti portulak, ali pa se odločiš, da bi rastlino v posodi premaknil na drugo lokacijo. Če rastlino premikaš iz bolj senčne na bolj sončno lego, je prav tako priporočljivo, da to storiš postopoma. Na začetku jo postavi na novo lokacijo le za nekaj ur na dan in postopoma podaljšuj čas izpostavljenosti soncu.
Če portulak raste v ekstremno vročih podnebjih, kjer je poletno sonce neusmiljeno, lahko v najhujši vročini dneva (običajno med 12. in 15. uro) doživi nekaj stresa. V takšnih pogojih mu lahko koristi rahla popoldanska senca, ki ga zaščiti pred najmočnejšim soncem. Kljub temu pa to velja le za najbolj ekstremne razmere. V našem zmernem podnebju bo portulak hvaležen za vsak sončni žarek, ki ga lahko dobi.
Gojenje pod umetno svetlobo
Gojenje portulaka v notranjih prostorih je izziv predvsem zaradi pomanjkanja svetlobe. Standardna osvetlitev v bivalnih prostorih in svetloba, ki prihaja skozi okna, običajno ne zadostujeta za njegove potrebe. Če želiš portulak uspešno gojiti v zaprtih prostorih, na primer za prezimovanje potaknjencev ali za vzgojo sadik iz semena, boš skoraj zagotovo potreboval dodatno umetno osvetlitev.
Za vzgojo sadik so najprimernejše rastne luči polnega spektra, ki posnemajo naravno sončno svetlobo. Fluorescentne sijalke (T5 ali T8) ali LED rastne luči so odlična izbira. Luči je treba namestiti zelo blizu rastlin, le nekaj centimetrov nad vršički, da zagotoviš zadostno intenzivnost svetlobe. Ko rastline rastejo, je treba luči dvigovati. Rastlinam je treba zagotoviti od 14 do 16 ur svetlobe na dan, čemur sledi obdobje teme, ki je prav tako pomembno za njihov razvoj.
Zadostna umetna svetloba bo preprečila, da bi se sejančki pretegnili (etiolacija) in zrasli v močne, kompaktne sadike, ki bodo pripravljene na presaditev na prosto. Brez dodatne svetlobe bodo sadike, vzgojene na okenski polici, pogosto šibke, dolge in se bodo težko prilagodile na zunanje pogoje. Tudi pri prezimovanju potaknjencev bo dodatna svetloba pomagala ohraniti rastlino v boljši kondiciji.
Kljub uporabi rastnih luči je treba vedeti, da je težko v celoti nadomestiti intenzivnost in spekter prave sončne svetlobe. Zato bo portulak, gojen pod umetno svetlobo, morda cvetel manj obilno kot tisti na prostem. Umetna svetloba je predvsem orodje za uspešno vzgojo sadik in ohranjanje rastlin čez zimo, medtem ko svoj polni potencial portulak razvije šele pod odprtim nebom in na polnem soncu.
