Za bujno rast in obilico dišečih cvetov plumērija potrebuje redno in pravilno prehrano. Kot hitro rastoča rastlina v poletnih mesecih hitro porabi hranila, ki so na voljo v substratu, zato je gnojenje ključen del njene nege. Razumevanje, katera hranila potrebuje v različnih fazah rasti, in izbira pravega gnojila sta bistvena za spodbujanje zdravega razvoja in preprečevanje pomanjkanja. Pravilno gnojenje ni le dodajanje hrane, ampak premišljen postopek, ki podpira naravni cikel rastline in ji omogoča, da v polnosti pokaže svojo tropsko lepoto.
Osnovna hranila za zdravo rast
Da bi razumeli, kako pravilno gnojiti plumērijo, moramo najprej poznati tri glavna makrohranila, ki jih rastline potrebujejo v največjih količinah. To so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Vsak od teh elementov ima specifično vlogo v rasti in razvoju rastline. Proizvajalci gnojil te vrednosti označujejo z N-P-K razmerjem, na primer 10-30-10, ki pove odstotni delež vsakega hranila v gnojilu.
Dušik (N) je ključen za rast zelenih delov rastline, torej listov in stebel. Spodbuja tvorbo klorofila, ki je nujen za fotosintezo. Gnojila z visoko vsebnostjo dušika bodo poskrbela za bujno in zeleno listje. Vendar pa je pri plumērijah potrebna previdnost, saj preveč dušika lahko spodbudi prekomerno rast listov na račun cvetenja. Zato je pomembno, da je dušik v ravnovesju z drugimi hranili, še posebej v obdobju, ko želimo spodbuditi nastanek cvetov.
Fosfor (P) je element, ki je najpomembnejši za cvetenje in razvoj korenin. Igra ključno vlogo pri prenosu energije v rastlini, spodbuja nastajanje cvetnih popkov, cvetenje in razvoj semen. Za plumērije, ki jih gojimo predvsem zaradi njihovih čudovitih cvetov, je gnojilo z visoko vsebnostjo fosforja bistvenega pomena v rastni sezoni. Prav fosfor je tisti, ki bo rastlino spodbudil, da svojo energijo usmeri v tvorbo cvetov namesto v rast listja.
Kalij (K) prispeva k splošni vitalnosti in odpornosti rastline. Pomaga pri uravnavanju vodnega režima v rastlini, krepi celične stene ter povečuje odpornost proti boleznim, suši in temperaturnim stresom. Čeprav njegova vloga ni tako neposredno vidna kot vloga dušika ali fosforja, je močan koreninski sistem in splošna trdnost rastline, ki ju zagotavlja kalij, temelj za zdravo rast in obilno cvetenje. Uravnotežena prehrana z vsemi tremi makrohranili je torej ključ do uspeha.
Več člankov na to temo
Izbira pravega gnojila
Na trgu je na voljo veliko različnih vrst gnojil, zato je pomembno izbrati tisto, ki najbolj ustreza potrebam plumērije. Najboljša izbira za spodbujanje cvetenja je gnojilo z visoko vsebnostjo fosforja. Poišči gnojilo, kjer je srednja številka v N-P-K razmerju najvišja, na primer 10-50-10, 10-30-10 ali podobno. Takšna gnojila so pogosto označena kot “gnojila za cvetenje” ali “gnojila za surfinije/pelargonije” in so odlična tudi za plumērije.
Gnojila so na voljo v različnih oblikah: tekoča, v prahu (vodotopna) in granulirana (s počasnim sproščanjem). Tekoča in vodotopna gnojila omogočajo natančno doziranje in hitro delovanje, saj hranila takoj postanejo dostopna koreninam. Uporabljaš jih raztopljene v vodi za zalivanje, običajno vsake dva do štiri tedne med rastno sezono. Gnojila s počasnim sproščanjem v obliki granul ali palčk so bolj priročna, saj jih vmešaš v zemljo le enkrat ali dvakrat na sezono, hranila pa se nato postopoma sproščajo ob vsakem zalivanju.
Poleg makrohranil (N, P, K) so za zdravje rastline pomembna tudi mikrohranila, kot so magnezij, kalcij, železo, mangan in bor. Kakovostna gnojila običajno vsebujejo tudi ta mikroelemente. Magnezij je na primer ključen za tvorbo klorofila in pomanjkanje lahko povzroči rumenenje listov med listnimi žilami. Epsomova sol (magnezijev sulfat), raztopljena v vodi in uporabljena enkrat ali dvakrat na sezono, je odličen način za dodajanje magnezija.
Pri izbiri gnojila se izogibaj tistim, ki imajo zelo visoko vsebnost dušika, kot so gnojila za travo. Čeprav bi rastlina morda razvila ogromne, temno zelene liste, bi to skoraj zagotovo zavrlo cvetenje. Uravnoteženo gnojilo (npr. 20-20-20) je primerno za mlade rastline v fazi rasti, ko pa se rastlina pripravlja na cvetenje, je preklop na gnojilo z visoko vsebnostjo fosforja nujen za doseganje želenih rezultatov.
Več člankov na to temo
Urnik gnojenja
Pravilen čas in pogostost gnojenja sta enako pomembna kot izbira samega gnojila. Z gnojenjem začneš spomladi, ko se plumērija prebudi iz zimskega mirovanja in opaziš prve znake nove rasti, kot so majhni listni popki. V začetku sezone lahko uporabiš uravnoteženo gnojilo, da spodbudiš splošno rast in razvoj korenin. Ko se rast utrdi, običajno proti koncu pomladi, je čas za preklop na gnojilo z visoko vsebnostjo fosforja, da spodbudiš tvorbo cvetnih popkov.
Vrhunec sezone gnojenja je poletje, ko je rastlina najbolj aktivna, raste in cveti. V tem obdobju gnojiš redno, v skladu z navodili izbranega gnojila. Pri uporabi tekočih ali vodotopnih gnojil je to običajno vsakih 14 dni do enega meseca. Pomembno je, da gnojiš le, ko je zemlja vlažna. Gnojenje suhe zemlje lahko povzroči opekline korenin, zato rastlino najprej zalij z navadno vodo in šele nato z raztopino gnojila.
Ko se bliža jesen, se dnevi krajšajo in rast se upočasnjuje, kar je znak, da je treba postopoma zmanjšati in na koncu prenehati z gnojenjem. Običajno je priporočljivo zadnje gnojenje opraviti konec avgusta ali v začetku septembra. Dodatno gnojenje jeseni bi lahko spodbudilo novo, mehko rast, ki ne bi imela časa dozoreti pred zimo in bi bila bolj občutljiva na nizke temperature in bolezni. Prenehanje gnojenja je pomemben signal za rastlino, da se pripravi na obdobje mirovanja.
Pozimi, ko je plumērija v fazi mirovanja in je običajno brez listov, gnojenje ni potrebno in je celo škodljivo. Mirujoča rastlina ne porablja hranil in dodajanje gnojil bi le povzročilo kopičenje soli v substratu, kar bi lahko poškodovalo korenine. S ciklom gnojenja ponovno začneš šele naslednjo pomlad, ko se rastlina ponovno prebudi. Sledenje temu naravnemu ritmu je ključno za dolgoročno zdravje tvoje plumērije.
Naravna in organska gnojila
Za tiste, ki se raje izogibate kemičnim gnojilom, obstaja veliko naravnih in organskih alternativ, ki lahko učinkovito nahranijo plumērijo. Kompost je ena najboljših organskih snovi, ki jih lahko dodaš substratu. Bogat je z organsko snovjo in širokim spektrom hranil, ki se sproščajo počasi, ter izboljšuje strukturo zemlje. Pri presajanju vmešaj nekaj kakovostnega komposta v mešanico zemlje, ali pa ga kot zastirko dodaj na vrh substrata enkrat letno.
Čaj iz komposta je odlično tekoče organsko gnojilo, ki ga lahko pripraviš doma. Preprosto namočiš nekaj komposta v vodo za dan ali dva, precediš in z dobljeno tekočino zaliješ rastlino. Podobno lahko uporabiš tudi gnojilo iz morskih alg ali ribjo emulzijo, ki sta bogata z mikrohranili in spodbujata zdravo rast. Upoštevaj, da imajo nekatere organske tekočine močan vonj, ki pa običajno hitro izgine.
Za spodbujanje cvetenja z organskimi sredstvi lahko uporabiš kostno moko, ki je naraven vir fosforja. Vmešaj jo v zgornjo plast zemlje v začetku rastne sezone. Deluje počasi, zato je treba biti potrpežljiv. Drugi viri fosforja in kalija so kamena moka (fosfatna in kalijeva) ter lesni pepel (v zelo majhnih količinah, saj je alkalen). Pri uporabi organskih gnojil je pomembno vedeti, da delujejo počasneje, saj morajo mikroorganizmi v tleh najprej razgraditi organsko snov, preden hranila postanejo dostopna rastlini.
Epsomova sol (magnezijev sulfat) je naravni vir magnezija in žvepla, dveh pomembnih sekundarnih hranil. Žlico Epsomove soli lahko raztopiš v štirih litrih vode in s to raztopino zaliješ plumērijo enkrat ali dvakrat na leto, običajno spomladi. To bo pomagalo preprečiti rumenenje listov zaradi pomanjkanja magnezija in prispevalo k bolj intenzivni zeleni barvi listja. Kombinacija različnih organskih pristopov lahko zagotovi uravnoteženo in trajnostno prehrano za tvojo rastlino.
Preprečevanje prekomernega gnojenja
Medtem ko je pomanjkanje hranil lahko težava, je prekomerno gnojenje pogosto bolj nevarno in lahko povzroči nepopravljivo škodo. Preveč gnojila, še posebej sintetičnega, lahko “opeče” korenine, kar ovira njihovo sposobnost vpijanja vode in hranil. Znaki prekomernega gnojenja vključujejo porumenele ali rjave in suhe robove listov, uvelost rastline kljub vlažni zemlji, zaostajanje v rasti in belo, skorjasto oblogo soli na površini substrata.
Da bi se izognil prekomernemu gnojenju, vedno upoštevaj navodila proizvajalca na embalaži gnojila. Če si v dvomih, je vedno bolje uporabiti manj kot več. Uporaba razredčenega gnojila, na primer v polovični koncentraciji od priporočene, je varnejši pristop, še posebej za rastline v loncih, kjer se soli lahko hitreje kopičijo. Raje gnoji pogosteje z blažjo raztopino kot redkeje z močno koncentracijo.
Nikoli ne gnoji rastline, ki kaže znake stresa, kot so uvelost zaradi suše ali bolezni. Najprej reši osnovno težavo. Gnojenje rastline s poškodovanimi koreninami bo stanje le še poslabšalo. Kot že omenjeno, vedno gnoji na vlažno zemljo, da preprečiš opekline korenin in omogočiš enakomerno porazdelitev hranil.
Če sumiš, da si rastlino pregnojil, je treba ukrepati hitro. Najboljši način za odstranitev odvečnih soli je spiranje substrata. Postavi lonec v kad ali na prosto in ga temeljito zalivaj z veliko količino vode, tako da voda neovirano teče skozi drenažne odprtine. Pusti, da se substrat dobro odcedi, preden lonec postaviš nazaj na svoje mesto. Po spiranju nekaj tednov ne gnoji, da si korenine opomorejo. S previdnim in premišljenim pristopom bo gnojenje postalo koristen del nege, ne pa vir težav.
