Pravilno prezimovanje je ključnega pomena za dolgoročno preživetje in uspevanje cilicijske jesenske podlesice. Čeprav ta rastlina izvira iz gorskih predelov Anatolije in je prilagojena na hladne zime, ji lahko v naših vrtovih pomagamo, da lažje prebrodi najhladnejši del leta. Ustrezna priprava na zimo zagotavlja, da bodo gomolji ostali zdravi, zaščiteni pred zmrzaljo in odvečno vlago, ter da bodo spomladi lahko z vso močjo pognali nove liste. Skrb za prezimovanje se ne začne šele s prvim snegom, ampak že jeseni, po končanem cvetenju, z nekaj preprostimi, a pomembnimi opravili.
Ko cvetovi jeseni ovenijo, je pomembno, da rastlino pustimo pri miru. Odcvetele cvetove lahko odrežemo pri tleh iz estetskih razlogov, vendar to ni nujno za zdravje rastline. Nikakor pa ne smemo prekopavati ali motiti zemlje okoli gomoljev, saj se ti v tem času pripravljajo na mirovanje. Vsaka motnja lahko poškoduje koreninski sistem, ki se morda še razvija, in oslabi rastlino pred zimo. Pustimo, da narava opravi svoje delo in se rastlina postopoma umiri.
Čiščenje gredic je pomemben korak pri pripravi na zimo. Odstrani vse odmrle rastlinske ostanke drugih rastlin in plevel iz neposredne bližine podlesic. S tem zmanjšaš možnost, da bi se na razpadajočem materialu čez zimo naselili povzročitelji bolezni ali jajčeca škodljivcev, ki bi lahko spomladi napadli mlade poganjke. Čista gredica zagotavlja boljše zračenje tal in preprečuje ustvarjanje vlažnih žepov, ki bi lahko škodovali gomoljem.
Označevanje mesta sajenja je preprosto, a izjemno koristno opravilo. Ker cilicijska jesenska podlesica čez zimo nima nobenih nadzemnih delov, zlahka pozabimo, kje točno so posajeni gomolji. Majhna palica, kamen ali trajna oznaka bo preprečila, da bi spomladi med prekopavanjem vrta ali sajenjem drugih rastlin nenamerno poškodovali ali izkopali speče gomolje. S tem si prihraniš marsikatero razočaranje in zagotoviš, da bo rastlina nemoteno začela novo rastno sezono.
Preverjanje drenaže je zadnji, a ključni korak pred zimo. Opazuj, ali se po jesenskem deževju na mestu, kjer so posajene podlesice, zadržuje voda. Če opaziš luže, ki ne odtečejo v nekaj urah, je to znak za alarm. Stoječa zimska vlaga v kombinaciji z zmrzaljo je za gomolje smrtonosna. V takem primeru poskusi izboljšati odtok z rahlim prekopavanjem kanalov stran od gredice ali pa si zabeleži, da bo treba rastline naslednje poletje presaditi na primernejšo, bolje odcedno lokacijo.
Zaščita pred mrazom
Cilicijska jesenska podlesica je na splošno zelo odporna na mraz in v našem podnebnem pasu običajno prezimi brez večjih težav, če je posajena na primerno globino (10-15 cm). Vendar pa lahko v obdobjih izjemno nizkih temperatur brez snežne odeje, ki deluje kot naravni izolator, tla globoko zamrznejo in poškodujejo gomolje. V takih razmerah je priporočljiva dodatna zaščita, še posebej za mlade, na novo posajene rastline ali na bolj izpostavljenih legah.
Najboljši in najbolj naraven način zaščite je uporaba zimske zastirke. Konec jeseni, preden tla popolnoma zamrznejo, območje sajenja prekrij z nekaj centimetrov debelo plastjo organskega materiala. Odlična izbira je suho listje (bukovo ali hrastovo je še posebej obstojno), slama, smrekove veje ali grobo mlet kompost. Ta plast deluje kot izolacijska odeja, ki upočasni ohlajanje tal, ščiti gomolje pred ekstremnimi temperaturnimi nihanji in preprečuje globoko zmrzal.
Zastirka nima le zaščitne funkcije pred mrazom, ampak prinaša tudi druge koristi. Pomaga ohranjati bolj stabilno vlažnost tal in preprečuje njihovo izsuševanje zaradi zimskega vetra. Poleg tega zavira rast zimskih plevelov in se sčasoma razgradi ter obogati tla s humusom in hranili. Smrekove veje so še posebej priporočljive, saj so zračne in ne tvorijo zbite plasti, pod katero bi se lahko razvila plesen.
Spomladi, ko nevarnost močnejših zmrzali mine in se tla začnejo ogrevati, je treba zastirko previdno odstraniti. To naredi postopoma, da se rastline počasi privadijo na spremembe. Če pustiš zastirko predolgo, lahko ovira rast novih poganjkov in ustvarja preveč vlažno okolje, idealno za polže. Odstranjeno listje in slamo lahko dodaš na kompostni kup, s čimer skleneš naravni krog.
Problem zimske vlage
Poleg mraza je največji sovražnik cilicijske jesenske podlesice pozimi prekomerna vlaga. Medtem ko mraz gomolji relativno dobro prenašajo, je kombinacija mraza in mokrih tal pogosto usodna. V razmočenih tleh gomolji ne morejo dihati, postanejo dovzetni za napad glivic in zgnijejo. Zato je vsa skrb, ki jo namenimo izboljšanju drenaže pred sajenjem, ključnega pomena za uspešno prezimovanje.
Izogibaj se sajenju podlesic na najnižjih delih vrta ali v kotanjah, kjer se naravno zbira voda. Izberi rahlo dvignjene ali nagnjene lege, ki omogočajo naravno odtekanje odvečne vode. Če je tvoj vrt raven in nagnjen k zastajanju vode, je edina zanesljiva rešitev sajenje v dvignjene grede. To ti omogoča popoln nadzor nad sestavo tal in zagotavlja, da gomolji nikoli ne bodo stali v vodi.
Med zimo se izogibaj hoji po gredicah, kjer so posajene čebulnice. Hoja po mokri ali zamrznjeni zemlji povzroča zbijanje tal, kar poslabša drenažo in zračnost. Zbijanje tal uničuje njihovo strukturo, kar otežuje rast korenin in povečuje tveganje za gnitje. Označitev poti in gredic ti bo pomagala, da se boš spomnil, kje moraš biti pozimi še posebej previden.
Če imaš podlesice posajene v loncih ali koritih, je nadzor nad zimsko vlago še bolj pomemben. Posode postavi na mesto, kjer so zaščitene pred prekomernim dežjem ali snegom, na primer pod nadstrešek ali ob steno hiše. Poskrbi, da imajo posode zadostne drenažne odprtine in da niso postavljene neposredno na tla, ampak na podstavke ali nogice, kar omogoča odtekanje odvečne vode. Tla v loncih se ne smejo nikoli popolnoma izsušiti, vendar morajo biti večinoma suha.
Prezimovanje v posodah
Gojenje cilicijske jesenske podlesice v posodah je odlična rešitev za tiste z omejenim prostorom, kot so balkoni in terase. Vendar pa prezimovanje v posodah zahteva nekaj več pozornosti kot na vrtu. Gomolji v posodah so bolj izpostavljeni nizkim temperaturam, saj jih ne ščiti velika masa zemlje. Koreninski sistem lahko hitreje zamrzne, kar je za rastlino usodno. Zato je potrebna dodatna zaščita.
Manjše posode je najbolje prestaviti v neogrevan, a pred zmrzaljo varen prostor, kot je garaža, klet ali hladna veranda. Prostor naj bo temen in zračen. Temperatura naj bo nizka, idealno med 0 in 5 °C, da rastlina ostane v fazi mirovanja. V takšnih pogojih zalivanje čez zimo praktično ni potrebno, morda le enkrat ali dvakrat zelo rahlo navlažiš zemljo, da se ne izsuši popolnoma.
Če so posode prevelike za premikanje, jih je treba zaščititi na prostem. Postavi jih na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer so zaščitene pred vetrom in prekomernimi padavinami. Posodo odmakni od tal in jo postavi na lesene letvice ali opeke, da preprečiš zmrzovanje od spodaj in zagotoviš odtok vode. Celotno posodo, vključno z loncem, lahko oviješ v več plasti jute, mehurčaste folije ali stare odeje, da ustvariš izolacijsko plast.
Površino zemlje v posodi je prav tako priporočljivo prekriti z zastirko, na primer z listjem, slamo ali smrekovimi vejicami. To bo dodatno zaščitilo gomolje pred mrazom. Kljub zaščiti je treba občasno preveriti stanje zemlje. Ne sme biti ne razmočena ne popolnoma izsušena. Rahlo vlažna zemlja je idealna. Spomladi, ko se temperature dvignejo, postopoma odstrani zaščito in posodo prestavi na bolj sončno mesto.
