Kitajsko cesarsko drevo je zaradi svoje izjemno hitre rasti eno najbolj “požrešnih” dreves v smislu potreb po hranilih. Za izgradnjo ogromne mase lesa, listov in cvetov v kratkem času potrebuje stalno in zadostno oskrbo z makro- in mikroelementi. Pravilno gnojenje je zato ključnega pomena za doseganje polnega potenciala rasti, zagotavljanje bujnega cvetenja in ohranjanje splošnega zdravja ter odpornosti drevesa. Pomanjkanje hranil se hitro odrazi v počasnejši rasti, bledih listih in večji dovzetnosti za bolezni, medtem ko lahko prekomerno gnojenje poškoduje korenine in škodi okolju. Uravnotežen pristop, ki temelji na poznavanju potreb drevesa in stanja tal, je osnova za uspešno prehrano pavlovnije.
Glavna hranila, ki jih pavlovnija potrebuje v največjih količinah, so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Dušik je ključen za rast listov in stebel ter je najpomembnejši element za hitro pridobivanje biomase. Fosfor igra bistveno vlogo pri razvoju korenin, cvetenju in prenosu energije znotraj rastline. Kalij pa krepi celične stene, povečuje odpornost na bolezni, sušo in mraz ter uravnava vodni režim v rastlini. Razmerje med temi tremi elementi v gnojilu je ključno in ga je treba prilagajati razvojni fazi drevesa.
Poleg glavnih hranil pavlovnija potrebuje tudi sekundarna hranila, kot so kalcij (Ca), magnezij (Mg) in žveplo (S), ter mikroelemente, kot so železo (Fe), mangan (Mn), cink (Zn), baker (Cu), bor (B) in molibden (Mo). Čeprav so ta hranila potrebna v manjših količinah, je njihovo pomanjkanje lahko prav tako omejujoče za rast. Pomanjkanje železa, na primer, povzroča klorozo (rumenenje listov z zelenimi žilami), ki je pogosta na tleh z visoko pH vrednostjo.
Preden začnemo z gnojenjem, je zelo priporočljivo opraviti analizo tal. Analiza nam bo dala natančne podatke o sestavi tal, vsebnosti posameznih hranil in pH vrednosti. Na podlagi teh informacij lahko veliko lažje določimo, katera hranila primanjkujejo in kakšno vrsto gnojila uporabiti. Gnojenje “na pamet” lahko privede do neravnovesja hranil v tleh, kar je za rastlino enako škodljivo kot njihovo pomanjkanje. Analiza tal je majhna naložba, ki se dolgoročno obrestuje z zdravjem drevesa in učinkovitejšo porabo gnojil.
Potrebe po hranilih so največje v obdobju intenzivne rasti, torej od pomladi do sredine poletja. Jeseni, ko se rast upočasni in se drevo pripravlja na mirovanje, je treba gnojenje, zlasti z dušikom, zmanjšati ali popolnoma opustiti. Gnojenje pozno v sezoni lahko spodbudi rast novih, občutljivih poganjkov, ki ne bi preživeli zime. Mlada drevesa v prvih letih rasti imajo sorazmerno večje potrebe po hranilih kot odrasla, že uveljavljena drevesa.
Vrste gnojil: organska in mineralna
Pri gnojenju kitajskega cesarskega drevesa lahko izbiramo med organskimi in mineralnimi (umetnimi) gnojili. Organska gnojila, kot so kompost, dobro uležan hlevski gnoj, kostna moka ali različna tekoča gnojila na osnovi alg in rastlin, imajo številne prednosti. Hranila sproščajo postopoma, kar zmanjšuje tveganje za “opekline” korenin, hkrati pa izboljšujejo strukturo tal, povečujejo vsebnost humusa in spodbujajo življenje koristnih mikroorganizmov v tleh. Kompost je še posebej dragocen, saj poleg hranil zagotavlja tudi organsko snov.
Kompost je eno najboljših gnojil za pavlovnijo. Uporabimo ga lahko že pri sajenju, ko ga vmešamo v zemljo v sadilni jami. Kasneje ga lahko vsako pomlad v obliki zastirke razporedimo po tleh okoli debla. Plast komposta bo počasi sproščala hranila, hkrati pa bo ohranjala vlago in zavirala rast plevela. Podobno deluje tudi uležan hlevski gnoj, vendar je treba paziti, da je res dobro preperel, saj svež gnoj lahko poškoduje korenine.
Mineralna gnojila so koncentrirana in vsebujejo natančno določene količine hranil. Njihova prednost je hitro delovanje, saj so hranila rastlinam takoj na voljo. Pogosto so formulirana z določenim razmerjem N-P-K (npr. 20-20-20 ali 10-30-10), kar omogoča ciljano gnojenje glede na potrebe rastline. Pri mladih drevesih v fazi hitre rasti je spomladi priporočljiva uporaba gnojila z višjo vsebnostjo dušika, medtem ko pred cvetenjem ali jeseni pride bolj v poštev gnojilo z več fosforja in kalija.
Pri uporabi mineralnih gnojil je ključnega pomena, da dosledno upoštevamo navodila proizvajalca glede odmerjanja. Prekomerna uporaba lahko povzroči zasoljevanje tal in poškodbe korenin, odvečna hranila pa se lahko spirajo v podtalnico in onesnažujejo okolje. Gnojilo je treba vedno nanašati na vlažna tla in ga po nanosu dobro zaliti, da se raztopi in porazdeli po območju korenin. Nikoli ne gnojimo suhe zemlje, saj je tveganje za poškodbe korenin takrat največje.
Čas in način gnojenja
Najboljši čas za gnojenje pavlovnije je spomladi, tik preden se začne intenzivna rast. Prvo gnojenje lahko opravimo, ko se tla ogrejejo in brsti začnejo nabrekati. To bo drevesu zagotovilo energijo za začetni zagon rasti. Odvisno od vrste gnojila lahko postopek ponovimo še enkrat ali dvakrat v prvi polovici rastne sezone, običajno v razmaku 4-6 tednov. Z gnojenjem je treba prenehati najkasneje konec julija ali v začetku avgusta, da se rast umiri in se les do zime utrdi.
Granulirana gnojila s počasnim sproščanjem so zelo priročna za uporabo. Gnojilo enakomerno potresemo po tleh okoli drevesa, v širini krošnje, in ga z grabljami rahlo vdelamo v zgornjo plast zemlje. Paziti moramo, da gnojilo ne pride v neposreden stik z deblom. Po nanosu je obvezno temeljito zalivanje, ki bo sprožilo proces raztapljanja granul in sproščanja hranil. Ta gnojila zagotavljajo enakomerno prehrano za daljše obdobje, običajno za 3 do 4 mesece.
Tekoča gnojila, ki jih raztopimo v vodi za zalivanje, delujejo najhitreje in so primerna za “hitro posredovanje”, ko opazimo znake pomanjkanja hranil. Z njimi lahko drevo gnojimo vsake 2-4 tedne med obdobjem najintenzivnejše rasti. Tekoča gnojila so še posebej primerna za drevesa, gojena v posodah, saj se hranila iz substrata hitreje izpirajo. Tudi pri tekočih gnojilih je pomembno natančno upoštevanje koncentracij, ki jih priporoča proizvajalec.
Foliarno gnojenje, pri katerem hranilno raztopino škropimo neposredno na liste, je dopolnilna metoda, ki se uporablja za hitro odpravljanje pomanjkanja mikroelementov (npr. železa). Rastlina lahko hranila absorbira skozi liste, kar omogoča takojšen učinek. Vendar pa foliarno gnojenje ne more nadomestiti osnovnega gnojenja preko korenin, saj drevo na ta način ne more sprejeti zadostne količine makrohranil. Škropljenje je najbolje opraviti zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so temperature nižje, da preprečimo ožige na listih.
Prepoznavanje pomanjkanja hranil
Pomanjkanje hranil se na kitajskem cesarskem drevesu kaže z različnimi vidnimi simptomi, ki nam lahko pomagajo ugotoviti, kateri element primanjkuje. Splošna počasna rast, bledi ali majhni listi so lahko znak splošnega pomanjkanja hranil, najpogosteje dušika. Pomanjkanje dušika se običajno najprej pokaže na starejših, spodnjih listih, ki postanejo enakomerno bledo zeleni ali rumeni, saj rastlina mobilizira dušik iz starejših delov v mlajše, rastoče dele.
Pomanjkanje fosforja se kaže v temno zeleni do vijolični obarvanosti listov, zlasti pri mladih rastlinah. Rast je upočasnjena, razvoj korenin pa je slab. Pomanjkanje kalija se najpogosteje pokaže kot rumenenje ali sušenje robov starejših listov, medtem ko osrednji del lista ostane zelen. Listi so lahko tudi zviti ali nagubani. Drevesa s pomanjkanjem kalija so manj odporna na stresne dejavnike.
Pomanjkanje magnezija povzroča klorozo med žilami na starejših listih, ki se kaže v obliki rumenih lis ali prog med zelenimi žilami, pogosto v obliki črke V. Pomanjkanje železa povzroča podobne simptome, vendar se ti najprej pojavijo na najmlajših, vrhnjih listih. Listne žile ostanejo temno zelene, medtem ko tkivo med njimi postane bledo rumeno ali skoraj belo. To je pogost pojav v alkalnih tleh, kjer je železo sicer prisotno, a rastlinam ni dostopno.
Ob pojavu teh simptomov je treba ukrepati ciljano. Pri pomanjkanju dušika pomaga gnojenje z dušikovimi gnojili. Pri klorozi zaradi pomanjkanja železa na alkalnih tleh je najučinkovitejša uporaba železovih kelatov, bodisi z zalivanjem bodisi foliarno. Kelati so organske spojine, ki vežejo železo in ga ohranjajo v rastlini dostopni obliki. Včasih lahko pomaga tudi znižanje pH vrednosti tal z dodajanjem kisle šote ali žvepla.
Gnojenje v posebnih pogojih
Drevesa, ki rastejo na izrazito peščenih tleh, potrebujejo pogostejše gnojenje v manjših odmerkih. Peščena tla slabo zadržujejo hranila, ki se z vodo hitro izpirajo v globlje plasti, stran od korenin. V takšnih primerih je uporaba organskih gnojil in komposta, ki izboljšujejo strukturo tal in sposobnost zadrževanja hranil, še posebej priporočljiva. Gnojila s počasnim sproščanjem so prav tako dobra izbira za peščena tla.
Na težkih, glinenih tleh je situacija obratna. Taka tla dobro zadržujejo hranila, vendar je lahko dostopnost nekaterih elementov zaradi slabe zračnosti in visoke pH vrednosti omejena. Pred gnojenjem je ključnega pomena izboljšati strukturo tal z dodajanjem komposta, peska in drugih organskih materialov, da se poveča zračnost in odcednost. Gnojenje je na takšnih tleh potrebno redkeje, saj se hranila ne izpirajo tako hitro.
Gnojenje pavlovnij, gojenih v posodah, je specifično poglavje. Omejena količina substrata se hitro izčrpa, hranila pa se z vsakim zalivanjem spirajo iz lonca. Zato je potrebno redno dognojevanje skozi celotno rastno sezono. Najboljša je uporaba tekočih gnojil, ki jih dodajamo vodi za zalivanje vsake 2-4 tedne. Uporabimo lahko tudi granulirana gnojila s počasnim sproščanjem, ki jih spomladi vmešamo v zgornjo plast substrata.
Pri drevesih, ki jih gojimo z metodo kupičenja (coppicing) za pridelavo izjemno velikih listov, so potrebe po dušiku še posebej velike. Ker vsako leto odstranimo celoten nadzemni del, drevo potrebuje veliko energije in hranil za ponovno rast. V takšnih primerih je priporočljivo obilno gnojenje z organskimi gnojili (kompost, gnoj) in dodatno dognojevanje z dušikovimi gnojili v prvi polovici poletja, da podpremo bujno rast listov.
