Uspešno prezimovanje rožmarina je eden največjih izzivov za vrtnarje, še posebej v celinskem podnebju z mrzlimi in vlažnimi zimami. Ta sredozemska rastlina je navajena na mile zime in ne prenaša dobro dolgotrajne izpostavljenosti nizkim temperaturam v kombinaciji z mokro zemljo. Pravilna priprava na zimo je zato ključnega pomena za preživetje rastline in njeno bujno rast v naslednji sezoni. Način prezimovanja je odvisen predvsem od dveh dejavnikov: sorte rožmarina in geografske lege oziroma podnebnih razmer. Nekatere sorte so bolj odporne na mraz kot druge, zato je že pri nakupu sadike smiselno izbrati tisto, ki je primerna za lokalno podnebje.
V območjih z milimi zimami, kjer temperature le redko in za kratek čas padejo pod ledišče (do približno -5 °C), lahko večina sort rožmarina prezimi na prostem. Kljub temu je priporočljivo, da rastlinam zagotovimo dodatno zaščito. Najpomembnejša je zaščita koreninskega sistema, ki je najbolj občutljiv del rastline. Jeseni okoli osnove grma nanesemo debelo plast zastirke, kot je suho listje, slama, borove veje ali lubje. Ta izolacijska plast ščiti korenine pred zmrzaljo in ohranja bolj stabilno temperaturo tal.
V regijah z ostrejšimi zimami, kjer so temperature redno pod -10 °C, prezimovanje na prostem za večino sort rožmarina ni mogoče. V takšnih pogojih je najboljša rešitev gojenje rožmarina v loncih. To nam omogoča, da rastlino jeseni, pred prvim močnejšim mrazom, preprosto prestavimo v zaščiten prostor. Idealno prezimovališče je svetel in hladen prostor, kot je neogrevana garaža, svetla klet, zimski vrt ali zaprta veranda, kjer se temperatura giblje med 5 in 10 °C.
Ne glede na to, ali rožmarin prezimuje zunaj ali znotraj, je treba jeseni prilagoditi njegovo nego. Konec poletja prenehamo z gnojenjem, da ne spodbujamo nove rasti, ki bi bila občutljiva na mraz. Prav tako postopoma zmanjšamo zalivanje. Pomembno je, da rastlina v zimo vstopi z zmerno vlažno, a ne razmočeno zemljo. Preveč vlage v kombinaciji z mrazom je za korenine usodna. S pravilno pripravo in zaščito lahko zagotovimo, da nas bo naš rožmarin razveseljeval še mnogo let.
Priprava na prezimovanje na prostem
Priprava rožmarina za prezimovanje na prostem se začne že jeseni. Ključno je, da rastlini omogočimo, da se postopoma utrdi in pripravi na nizke temperature. Pozno jesensko obrezovanje ni priporočljivo, saj bi spodbudilo rast novih poganjkov, ki bi bili preveč nežni, da bi preživeli zimo. Zadnje večje obrezovanje opravimo konec poletja. Prav tako prenehamo z gnojenjem najkasneje konec avgusta, da se rast umiri.
Izbira lokacije je izjemno pomembna. Rožmarin, ki naj bi prezimil na prostem, mora biti posajen na zaščiteni legi, na primer ob južni steni hiše, kjer je zavarovan pred mrzlim severnim vetrom in čez dan prejme nekaj toplote od sonca in stene. Tla morajo biti obvezno dobro odcedna. Če tla zastajajo vodo, je verjetnost, da bodo korenine pozimi zgnile ali pomrznile, veliko večja.
Ko se temperature začnejo spuščati proti ledišču, je čas za zaščito. Koreninski sistem zaščitimo z debelo plastjo (10-15 cm) organske zastirke. Uporabimo lahko suho listje, slamo, smrekove veje ali sekance. Zastirko razporedimo v širokem krogu okoli rastline, vendar pazimo, da se ne dotika neposredno stebla, da preprečimo gnitje. Zastirka deluje kot izolator in preprečuje prehitro in pregloboko zmrzovanje tal.
Nadzemni del rastline lahko zaščitimo z zimsko kopreno (agrotekstilom) ali z ogrodjem, ovitim v juto. Ta zaščita ščiti rastlino pred ostrim zimskim soncem in izsušujočim vetrom, ki lahko povzročita zimsko sušo – stanje, ko rastlina izgublja vodo skozi liste, zmrznjene korenine pa je ne morejo nadomestiti. Plastične folije niso primerne, ker ne dihajo in pod njimi pride do kondenzacije, kar lahko povzroči gnitje in glivične bolezni.
Prezimovanje rožmarina v loncih
Gojenje rožmarina v loncih je najbolj zanesljiv način za prezimovanje v hladnejših podnebjih. Pred prvo napovedano zmrzaljo je treba rastlino prenesti v notranjost. Pred tem je dobro pregledati rastlino za morebitne škodljivce, da jih ne vnesemo v hišo. Po potrebi jo stuširamo z vodo ali uporabimo ustrezen insekticid. Prav tako je smiselno odstraniti vse suhe ali poškodovane veje.
Idealni prostor za prezimovanje je hladen, a svetel. Temperatura naj bo med 5 in 10 °C. Pri teh temperaturah bo rastlina prešla v fazo mirovanja, a ne bo odvrgla listov, ker bo imela dovolj svetlobe za minimalno fotosintezo. Primerni prostori so neogrevane verande, svetle garaže, stopnišča ali hladne sobe za goste. Izogibajmo se toplim in suhim prostorom z centralnim ogrevanjem, saj tam rastlina ne bo mirovala, hkrati pa bo postala tarča za škodljivce, kot so pršice.
Zalivanje med prezimovanjem mora biti minimalno. Ker rastlina miruje, so njene potrebe po vodi zelo majhne. Zalivamo le toliko, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši. To v praksi pomeni zalivanje približno enkrat na 3 do 4 tedne, odvisno od velikosti lonca in temperature v prostoru. Pred vsakim zalivanjem obvezno preverimo vlažnost zemlje. Prekomerno zalivanje v hladnem prostoru je najpogostejši vzrok propada prezimujočih rastlin.
Zagotoviti moramo tudi dobro kroženje zraka okoli rastline, da preprečimo razvoj plesni. Če je prostor majhen in zadušljiv, ga občasno prezračimo v dneh, ko zunanja temperatura ni preveč nizka. Gnojenje v času prezimovanja ni potrebno. Rastlina v fazi mirovanja ne potrebuje dodatnih hranil. S prvim gnojenjem začnemo šele spomladi, ko rastlino prestavimo nazaj na prosto in začne aktivno rasti.
Pogoste napake pri prezimovanju
Ena najpogostejših napak je prezgodnji ali prepozen prenos rastlin v loncih v notranjost. Če rastlino prenesemo prezgodaj, ko so zunaj še tople temperature, v topel notranji prostor, bo doživela šok. Če pa čakamo predolgo in jo poškoduje prva močna zmrzal, so lahko poškodbe nepopravljive. Idealno je, da rastlino prenesemo, ko se nočne temperature začnejo spuščati blizu 0 °C, vendar pred prvo močnejšo zmrzaljo.
Druga pogosta napaka je izbira napačnega prostora za prezimovanje. Postavitev rožmarina v toplo, slabo osvetljeno dnevno sobo je recept za katastrofo. Rastlina bo zaradi toplote poskušala rasti, a zaradi pomanjkanja svetlobe bodo poganjki šibki, bledi in razpotegnjeni (etiolirani). Poleg tega je suh zrak v ogrevanih prostorih idealen za razvoj pršic. Pravilna kombinacija je hladno in svetlo.
Prekomerno zalivanje pozimi je verjetno napaka številka ena. Mnogi vrtnarji iz navade nadaljujejo z enakim ritmom zalivanja kot poleti, ne da bi upoštevali, da rastlina miruje in skoraj ne porablja vode. To neizogibno vodi v gnitje korenin. Vedno se je treba spomniti, da je rožmarin sušoljubna rastlina in da lažje preživi pomanjkanje vode kot njen presežek, še posebej pozimi.
Zadnja pogosta napaka se zgodi spomladi – prezgodnja in nenadna izpostavitev rastline zunanjim pogojem. Rastlino, ki je vso zimo preživela v notranjih prostorih, je treba postopoma privajati na zunanje razmere. Ta proces, imenovan utrjevanje, traja en do dva tedna. Rastlino najprej za nekaj ur postavimo na senčno, zaščiteno mesto, nato pa postopoma podaljšujemo čas bivanja zunaj in jo počasi navajamo na neposredno sončno svetlobo. Nenadna izpostavitev močnemu soncu bi povzročila ožige na listih.
Pomladanska oskrba po prezimovanju
Spomladi, ko mine nevarnost močnejših in dolgotrajnih zmrzali, je čas, da rožmarin prebudimo iz zimskega spanca. Pri rastlinah, ki so prezimile na prostem, najprej previdno odstranimo zimsko zaščito, kot sta koprena in zastirka. To storimo postopoma, v oblačnem dnevu, da rastline ne izpostavimo nenadnemu močnemu soncu. Počakamo, da se tla nekoliko ogrejejo, preden popolnoma odstranimo zastirko.
To je tudi idealen čas za prvo spomladansko obrezovanje. Odstranimo vse veje, ki so jih poškodovali mraz, sneg ali veter. Te so običajno suhe, rjave in krhke. Grm lahko tudi oblikujemo in ga skrajšamo za približno tretjino, da spodbudimo novo, gosto rast. Vedno režemo tik nad zdravim popkom ali stranskim poganjkom. To obrezovanje bo rastlino pomladilo in zagotovilo obilen pridelek aromatičnih vejic.
Rastline, ki so prezimile v loncih v notranjosti, začnemo postopoma privajati na zunanje pogoje. Ko se dnevne temperature dvignejo nad 10-12 °C, jih lahko čez dan postavimo ven, na senčno in pred vetrom zaščiteno mesto. Ponoči jih sprva še vedno prinesemo noter. Postopoma, v obdobju enega do dveh tednov, jih navajamo na vse več neposrednega sonca in jih pustimo zunaj tudi ponoči, ko ni več nevarnosti pozebe.
Po uspešnem prezimovanju in ko se začne aktivna rast, lahko začnemo tudi z gnojenjem. Rastlinam na vrtu dodamo plast komposta, tiste v loncih pa začnemo dognojevati z razredčenim tekočim gnojilom. Prav tako postopoma povečamo pogostost zalivanja v skladu z naraščajočimi temperaturami in aktivnostjo rastline. S pravilno spomladansko oskrbo bomo rožmarinu zagotovili odličen začetek nove rastne sezone.
