Sajenje in razmnoževanje velike hermelike sta preprosta postopka, ki omogočata enostavno širjenje te čudovite in trpežne trajnice po vrtu. Uspešno sajenje se začne z izbiro zdrave in močne sadike ter pripravo ustreznega rastišča, ki mora biti sončno in dobro odcedno. Ker je rastlina izjemno prilagodljiva, bo uspevala v različnih tipih tal, dokler ji zagotovimo, da korenine ne bodo stale v vodi. Razmnoževanje pa je tako preprosto, da ga lahko uspešno izvede tudi popoln vrtnarski začetnik, saj rastlina ponuja več zanesljivih metod, kot so delitev koreninske grude, stebelni potaknjenci ali celo setev semena. S poznavanjem teh tehnik lahko hitro in učinkovito povečamo število teh rastlin in z njimi obogatimo različne dele vrta.
Pravilna priprava tal pred sajenjem je ključnega pomena za dolgoročni uspeh. Tla je treba prekopati in zrahljati vsaj do globine 20-30 centimetrov, kar bo omogočilo lažje prodiranje korenin v globino. Če so tla težka in glinasta, je nujno dodati materiale za izboljšanje drenaže, kot so pesek, droben prod ali kompost, ki bo hkrati izboljšal strukturo zemlje. S tem preprečimo zastajanje vode, ki je največji sovražnik te sukulentne rastline in lahko povzroči hitro propadanje koreninskega sistema.
Pri sajenju je treba upoštevati tudi končno velikost rastline, da ji zagotovimo dovolj prostora za rast in razvoj. Sadike sadimo na razdalji približno 40 do 60 centimetrov narazen, odvisno od sorte in želenega učinka v zasaditvi. Pregosta zasaditev lahko povzroči slabše kroženje zraka med rastlinami, kar poveča tveganje za pojav glivičnih bolezni. Po sajenju je treba sadiko dobro zaliti, da se zemlja usede okoli korenin in spodbudi hitro ukoreninjenje.
Razmnoževanje velike hermelike je nagrajujoče opravilo, saj nam omogoča, da z eno samo rastlino ustvarimo celo gredo. Najlažji in najpogostejši način je delitev starejših, dobro razraščenih rastlin spomladi. S tem ne samo pridobimo nove sadike, ampak tudi pomladimo matično rastlino. Druga zelo uspešna metoda je priprava stebelnih potaknjencev poleti, ki se v primernem substratu ukoreninijo v nekaj tednih. Obe metodi sta zanesljivi in zagotavljata nove rastline, ki so genetsko identične matični.
Pravilen čas in priprava na sajenje
Izbira pravega časa za sajenje je ključna za uspešno ukoreninjenje in nadaljnjo rast velike hermelike. Najboljši čas za sajenje sadik, kupljenih v lončkih, je spomladi, ko mine nevarnost zadnje zmrzali, ali zgodaj jeseni. Spomladansko sajenje omogoča rastlini, da se do zime dobro ukorenini in okrepi, medtem ko jesensko sajenje izkoristi topla tla in milejše temperature, kar prav tako spodbuja razvoj korenin pred obdobjem mirovanja. Izogibati se je treba sajenju v vročih in suhih poletnih mesecih, saj to za rastlino predstavlja velik stres.
Preden sadiko vzamemo iz lončka, je priporočljivo, da jo dobro zalijemo. To olajša odstranjevanje rastline iz lončka in zmanjša poškodbe korenin. Koreninsko grudo previdno pregledamo in če so korenine močno prepletene ali krožijo po dnu lončka, jih nežno razrahljamo s prsti. To spodbudi korenine, da se po sajenju razrastejo v okoliško zemljo, namesto da bi nadaljevale z rastjo v krogu.
Priprava sadilne jame je naslednji pomemben korak. Jama naj bo približno dvakrat širša od koreninske grude in enake globine. Na dno jame, še posebej pri težjih tleh, je koristno dodati pest proda ali peska za izboljšanje drenaže. Tla, ki smo jih izkopali, lahko zmešamo z malo komposta, da zagotovimo nekaj hranil za začetek rasti, vendar s kompostom ne smemo pretiravati, saj hermelike ne marajo preveč bogatih tal.
Ko je jama pripravljena, vanjo postavimo sadiko tako, da je vrh koreninske grude poravnan z okoliško zemljo. Jamo nato napolnimo z mešanico zemlje in komposta, jo rahlo potlačimo, da odstranimo zračne žepe, in na koncu rastlino temeljito zalijemo. Prvo zalivanje je ključno za vzpostavitev stika med koreninami in zemljo ter za zmanjšanje presaditvenega šoka. V naslednjih tednih skrbimo, da se zemlja ne izsuši popolnoma, dokler se rastlina vidno ne vraste.
Postopek sajenja sadik
Ko smo izbrali pravo lokacijo in pripravili tla, je čas za sam postopek sajenja. Sadiko velike hermelike previdno vzamemo iz lončka, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo stebel ali listov. Najbolje je, da lonček obrnemo na glavo in rastlino skupaj s koreninsko grudo nežno stresemo ven, medtem ko z drugo roko podpiramo osnovo stebla. Če se sadika težko loči od lončka, lahko rahlo potolčemo po robovih, da se zemlja sprosti.
Sadiko postavimo v sredino pripravljene sadilne jame. Globina sajenja je izjemno pomembna; vrh koreninske grude mora biti v isti ravnini kot okoliška površina tal. Če sadiko posadimo pregloboko, lahko koreninski vrat začne gniti, še posebej v vlažnih razmerah. Če jo posadimo previsoko, pa so lahko korenine izpostavljene izsuševanju in poškodbam. Ko smo zadovoljni z globino, začnemo jamo polniti z zemljo.
Zemljo nasipamo okoli koreninske grude in jo sproti rahlo pritiskamo, da zapolnimo vse prazne prostore in zagotovimo dober stik med koreninami in zemljo. Pazimo, da ne tlačimo premočno, saj bi s tem zgostili tla in poslabšali zračnost ter drenažo. Cilj je ustvariti stabilno okolje za rastlino, ne da bi pri tem uničili strukturo tal. Ko je jama polna, okoli rastline oblikujemo manjšo kotanjo za lažje zadrževanje vode pri zalivanju.
Zadnji in ključni korak je temeljito zalivanje. Sveže posajeno hermeliko obilno zalijemo, da se zemlja dobro prepoji in usede okoli korenin. To pomaga odstraniti preostale zračne žepe in zagotovi, da imajo korenine takojšen dostop do vlage. V prvih nekaj tednih po sajenju je pomembno redno preverjati vlažnost tal in po potrebi zalivati, dokler ne opazimo novih znakov rasti, kar kaže na to, da se je rastlina uspešno ukoreninila.
Razmnoževanje z delitvijo koreninske grude
Delitev koreninske grude je najpreprostejši, najhitrejši in najbolj zanesljiv način razmnoževanja velike hermelike. Ta postopek ne le da ustvari nove rastline, ampak tudi pomladi starejšo, prerastlo rastlino, ki je v sredini morda postala olesenela in manj cvetoča. Najboljši čas za delitev je zgodnja pomlad, ko so novi poganjki komaj vidni, ali pa zgodaj jeseni po cvetenju. Spomladanska delitev je običajno uspešnejša, saj imajo nove rastline celotno rastno sezono časa, da se dobro ukoreninijo.
Za začetek celotno rastlino previdno izkopljemo iz zemlje s pomočjo vrtnih vil ali lopate. Poskušamo zajeti čim večji del koreninskega sistema in ga čim manj poškodovati. Ko je rastlina izkopana, z rokami nežno otresemo odvečno zemljo s korenin, da si lažje ogledamo strukturo grude. Videli bomo, kje so naravna mesta za delitev, običajno med posameznimi skupinami poganjkov.
Grudo lahko razdelimo na več načinov. Pri manjših in mlajših rastlinah jo je včasih mogoče preprosto razdeliti z rokami. Pri starejših, bolj gostih in olesenelih grudah pa bomo potrebovali ostro orodje, kot je nož, lopata ali celo sekiro. Vsak odrezan del mora imeti vsaj enega do tri močne poganjke in del zdravega koreninskega sistema. Olesenelo sredino stare rastline zavržemo, saj ni več vitalna.
Vsak nov del takoj posadimo na želeno mesto v vrtu ali v lonec. Sadimo jih na enako globino, kot so rasli prej, in jih po sajenju dobro zalijemo. Pomembno je, da postopek delitve in ponovnega sajenja opravimo čim hitreje, da se korenine ne izsušijo. Novo pridobljene rastline bodo v kratkem času pognale nove korenine in se razvile v samostojne, močne rastline, ki bodo že v naslednji sezoni bogato cvetele.
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci je še ena izjemno učinkovita in enostavna metoda za pridobivanje novih rastlin velike hermelike. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je od pozne pomladi do sredine poletja, ko so stebla že dovolj razvita, a še niso olesenela. Ta metoda je idealna, če želimo pridobiti večje število novih rastlin, ne da bi pri tem motili matično rastlino z izkopavanjem. Potaknjenci se zelo hitro in zanesljivo ukoreninijo.
Za potaknjence izberemo zdrava, močna in necvetoča stebla. Z ostrim in čistim nožem ali škarjami odrežemo približno 10-15 cm dolge vršičke. Z spodnjega dela potaknjenca odstranimo liste, tako da ostane golo steblo v dolžini približno 5 cm. Odstranjevanje spodnjih listov preprečuje gnitje in omogoča lažje vstavljanje potaknjenca v substrat. Pripravljene potaknjence lahko za nekaj ur pustimo na senčnem in zračnem mestu, da se rezna ploskev nekoliko posuši, kar zmanjša tveganje za gnilobo.
Pripravimo si lončke ali setveni plato, napolnjen z lahkim in zračnim substratom, na primer mešanico šote in peska ali perlita. Uporaba hormona za ukoreninjanje ni nujna, saj hermelike zelo dobro koreninijo tudi brez njega, lahko pa pospeši proces. Spodnji del potaknjenca vstavimo približno 3-5 cm globoko v substrat in ga rahlo potlačimo, da se potaknjenec dobro oprime. Lončke postavimo na svetlo mesto, vendar zaščiteno pred neposrednim soncem.
Substrat vzdržujemo rahlo vlažen, a ne moker. Čez nekaj tednov, običajno v treh do štirih, bodo potaknjenci razvili korenine. To lahko preverimo tako, da potaknjenec nežno povlečemo – če se upira, je ukoreninjen. Ko so korenine dovolj razvite, lahko mlade rastline presadimo v posamezne lončke ali neposredno na stalno mesto v vrtu. Ta metoda je zanesljiv način za hitro pridobivanje novih, močnih rastlin.
Vzgoja iz semena in nadaljnja skrb
Vzgoja velike hermelike iz semena je manj pogosta metoda razmnoževanja, saj traja dlje in je manj zanesljiva kot vegetativne metode, kot sta delitev in potaknjenci. Poleg tega rastline, vzgojene iz semena hibridnih sort, morda ne bodo ohranile lastnosti matične rastline. Kljub temu je to lahko zanimiv projekt za potrpežljive vrtnarje. Semena lahko naberemo jeseni iz posušenih socvetij ali jih kupimo. Za uspešno kalitev semena potrebujejo obdobje hladne stratifikacije.
Setev opravimo pozno pozimi ali zgodaj spomladi v setvene posode, napolnjene s kakovostnim setvenim substratom. Semena so zelo drobna, zato jih le rahlo potresemo po površini substrata in jih ne pokrivamo z zemljo, saj za kalitev potrebujejo svetlobo. Substrat rahlo navlažimo z razpršilko in posodo pokrijemo s prozornim pokrovom ali folijo, da ohranimo visoko zračno vlažnost. Posodo postavimo na svetlo in toplo mesto, pri temperaturi okoli 20 °C.
Kalitev lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od pogojev in svežine semena. Ko se pojavijo prve sadike, odstranimo pokrov, da zagotovimo kroženje zraka in preprečimo razvoj plesni. Ko so sejanci dovolj veliki, da jih lahko primemo, jih previdno presadimo v posamezne lončke. Mlade rastlinice so sprva precej občutljive in potrebujejo skrbno nego, predvsem zmerno zalivanje in zaščito pred močnim soncem.
Mlade rastline, vzgojene iz semena, potrebujejo vsaj eno celo rastno sezono, da se dovolj okrepijo za presaditev na stalno mesto v vrtu. Najbolje je, da jih prvo leto gojimo v lončkih in jih na prosto presadimo naslednjo pomlad. Čeprav je ta metoda dolgotrajnejša, nam lahko prinese veliko zadovoljstva, ko opazujemo razvoj rastline od drobnega semena do odrasle, cvetoče trajnice.
