Lovorolistni volčin je avtohtona rastlina v delih Evrope in je na splošno dobro prilagojen na zmerno podnebje, vključno z zimskimi razmerami. Kot zimzelena grmovnica ohrani svoje liste skozi celo leto, kar mu daje posebno okrasno vrednost v sicer pustem zimskem vrtu. Kljub svoji odpornosti pa lahko določene zimske nevšečnosti, kot so ekstremni mraz, močan veter in zimsko sonce, predstavljajo izziv, še posebej za mlade ali na izpostavljenih legah posajene rastline. Pravilna priprava na zimo in razumevanje potencialnih nevarnosti sta ključna za zagotovitev, da bo grm uspešno preživel hladno obdobje in spomladi vstopil v novo rastno sezono zdrav in nepoškodovan.
Priprava lovorolistnega volčina na zimo se začne že v pozno poletje in jesen. V tem obdobju je ključno, da prenehaš z gnojenjem, še posebej z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Gnojenje v tem času bi spodbudilo rast novih, mehkih poganjkov, ki ne bi imeli dovolj časa, da dozorijo in olesenijo pred prihodom prve zmrzali. Takšni poganjki so izjemno občutljivi na mraz in bi pozimi pozeble, kar bi po nepotrebnem izčrpalo rastlino in ustvarilo vstopna mesta za bolezni.
Jesensko zalivanje je eden najpomembnejših ukrepov pri pripravi na zimo. Preden tla zamrznejo, je nujno, da je rastlina dobro hidrirana. Zimzelene rastline, kot je lovorolistni volčin, tudi pozimi izhlapevajo vodo skozi liste, proces, ki se imenuje transpiracija. Če so tla zamrznjena, korenine ne morejo nadomestiti izgubljene vode, kar vodi v stanje, znano kot fiziološka suša ali zimska suša. Temeljito zalij rastlino v oktobru in novembru, če ni dovolj naravnih padavin, da bo v zimo vstopila z zadostno zalogo vlage.
Drug pomemben korak je nanos debelejše plasti organskega mulča okoli osnove rastline. Plast komposta, listja, slame ali lubja, debela približno 8-10 cm, deluje kot izolator in ščiti koreninski sistem pred globokim zamrzovanjem. Mulč pomaga ohranjati bolj stabilno temperaturo tal in zmanjšuje nihanja med zmrzovanjem in odtajanjem, kar lahko poškoduje plitvejše korenine. Mulča ne nalagaj neposredno na steblo, da preprečiš gnitje in omogočiš kroženje zraka.
Čiščenje okolice rastline je prav tako del jesenske priprave. Odstrani vse odpadlo listje in druge organske ostanke izpod grma. S tem zmanjšaš možnost prezimovanja trosov glivičnih bolezni in škodljivcev, ki bi lahko spomladi napadli rastlino. Zdrava in čista okolica pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju rastline in zmanjša tveganje za okužbe v prihodnji sezoni.
Zaščita pred mrazom in vetrom
Čeprav je odrasel, dobro vraščen lovorolistni volčin odporen na temperature do približno -15 °C ali celo nižje, so mlade rastline v prvih nekaj letih po sajenju bolj občutljive. Njihov koreninski sistem še ni dovolj razvit, zato so bolj izpostavljene poškodbam zaradi mraza. Za dodatno zaščito lahko mlade grme oviješ v agrokopreno, juto ali smrečje. Ti materiali omogočajo dihanje rastline, hkrati pa jo ščitijo pred najhujšim mrazom in ledenim vetrom. Izogibaj se uporabi plastične folije, saj ta ne diha in pod njo lahko pride do kondenzacije in razvoja plesni.
Močan zimski veter je lahko prav tako škodljiv kot sam mraz. Veter pospešuje izhlapevanje vode iz listov, kar povečuje tveganje za zimsko sušo. Poleg tega lahko fizično poškoduje veje in liste. Če je tvoj lovorolistni volčin posajen na vetrovni legi, je smiselno postaviti začasno vetrno zaščito. To je lahko preprosta ograja iz mreže, napete med kole, ali pa zaslon iz naravnih materialov, kot so trstike ali veje. Zaščito postavi na tisto stran, s katere običajno pihajo najmočnejši zimski vetrovi.
Kombinacija nizkih temperatur in močnega zimskega sonca je še posebej nevarna. V sončnih zimskih dneh se lahko temni listi zimzelenih rastlin segrejejo precej nad temperaturo zraka. To spodbudi celično aktivnost in izhlapevanje vode. Ko sonce zaide, pa se listi hitro ohladijo, kar lahko povzroči poškodbe celičnih sten in propadanje tkiva. Ta pojav, znan kot sončni ožig, se kaže kot rjave, posušene lise na listih. Zaščita pred zimskim soncem, zlasti na južnih in zahodnih legah, je zato zelo priporočljiva, še posebej za mlajše rastline.
Za zaščito pred sončnim ožigom in vetrom lahko uporabiš enake materiale kot za zaščito pred mrazom, na primer belo agrokopreno, ki odbija sončne žarke in hkrati lomi moč vetra. Zaščito namesti v poznih jesenskih mesecih, preden nastopi najhujši mraz, in jo odstrani zgodaj spomladi, ko nevarnost močnih pozeb in zimskega sonca mine. Pomembno je, da zaščite ne pustiš na rastlini predolgo, saj lahko ovira spomladansko rast in povzroči pregrevanje.
Skrb za rastline v posodah
Lovorolistni volčin, ki raste v posodah, je pozimi bistveno bolj izpostavljen in občutljiv kot tisti, ki raste v tleh. Koreninski sistem v posodi ni zaščiten z veliko maso zemlje, zato je podvržen veliko hitrejšim in ekstremnejšim temperaturnim nihanjem. Tla v posodi lahko popolnoma zamrznejo v nekaj urah, kar lahko resno poškoduje ali uniči korenine. Zato je prezimovanje rastlin v posodah zahtevnejše in zahteva dodatne ukrepe.
Najboljši način za prezimovanje lovorolistnega volčina v posodi je, da ga premakneš na zaščiteno, hladno mesto. Idealni prostori so neogrevane garaže, kleti, svetla stopnišča ali hladni rastlinjaki, kjer se temperatura giblje okoli ledišča, a ne pade bistveno pod ničlo. V takšnih pogojih bo rastlina prešla v stanje mirovanja, hkrati pa bodo njene korenine zaščitene pred uničujočo zmrzaljo. Med prezimovanjem v zaprtem prostoru je treba občasno preveriti vlažnost zemlje in jo po potrebi zelo zmerno zaliti, le toliko, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši.
Če nimaš možnosti premikanja posode v zaprt prostor, jo moraš čim bolje zaščititi na prostem. Posodo premakni na zavetno lego, na primer ob steno hiše, kjer bo zaščitena pred vetrom in bo deležna nekaj toplote, ki jo oddaja stavba. Posodo dvigni od tal, na primer na lesene letvice ali opeke, da preprečiš neposreden stik s hladnimi tlemi in omogočiš odtekanje odvečne vode.
Samo posodo je treba dobro izolirati. Ovoj jo v več plasti materialov, kot so mehurčasta folija, juta, stare odeje ali stiropor. To bo pomagalo upočasniti zmrzovanje koreninske grude. Prav tako je priporočljivo, da izolacijo namestiš tudi na vrh zemlje v posodi, na primer z debelo plastjo listja ali slame. Nadzemni del rastline lahko zaščitiš na enak način kot rastline na vrtu, z agrokopreno ali smrečjem, da jo zavaruješ pred vetrom in zimskim soncem.
Kaj storiti po koncu zime
Ko se zima poslavlja in se dnevi daljšajo, je čas za postopno prebujanje rastline. S prvimi spomladanskimi ukrepi ne hiti preveč, saj so pozne spomladanske pozebe lahko zelo nevarne. Zimske zaščite, kot so agrokoprena in smrečje, začni odstranjevati postopoma, ko mine nevarnost najhujšega mraza, običajno konec februarja ali v marcu. Najbolje je, da to storiš v oblačnem dnevu, da rastline ne izpostaviš nenadnemu šoku močnega spomladanskega sonca.
Spomladi je čas za pregled stanja rastline. Natančno preglej veje in liste ter oceni morebitne poškodbe, ki so nastale pozimi. Povsem normalno je, da nekaj starejših listov porumeni in odpade. Odstrani vse očitno odmrle, polomljene ali poškodovane veje. S tem sanitarnim obrezovanjem boš rastlino očistil, izboljšal zračenje in spodbudil novo, zdravo rast. Počakaj, da se brsti dobro vidijo, preden se odločiš za obsežnejše rezanje, saj boš tako lažje ločil med živim in mrtvim lesom.
Ko se tla odtalijo in ogrejejo, lahko odstraniš zimski mulč, da se zemlja hitreje segreje. To bo spodbudilo aktivnost korenin. Ko se pokažejo prvi znaki nove rasti, je čas, da naneseš svežo plast komposta ali drugega organskega materiala. To bo rastlini zagotovilo potrebna hranila za začetek rastne sezone. S spomladanskim gnojenjem ne pretiravaj, saj je zmernost ključ do zdrave rasti.
Rastline, ki so prezimovale v posodah v zaprtih prostorih, je treba postopoma privajati nazaj na zunanje pogoje. Ta postopek, znan kot utrjevanje, naj traja približno teden do deset dni. Začni tako, da rastlino za nekaj ur na dan postaviš na senčno, zaščiteno mesto na prostem. Postopoma podaljšuj čas, ki ga preživi zunaj, in jo počasi izpostavljaj večji svetlobi. S tem se bo rastlina prilagodila na spremembe v temperaturi in svetlobi ter se izognila šoku.
📷: Josep Gesti, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons
