Sajenje in razmnoževanje limonovega drevesa sta dva ključna postopka, ki ti omogočata, da si ustvariš svojo lastno zbirko agrumov ali pa podariš sadiko prijateljem in družini. Pravilno sajenje postavlja temelje za zdravo in močno rastlino, ki bo z leti obrodila bogate sadove. Po drugi strani pa ti razmnoževanje omogoča, da iz obstoječega drevesa vzgojiš nove rastline, ki bodo ohranile vse lastnosti matične rastline. Oba procesa zahtevata nekaj znanja in potrpežljivosti, vendar nista pretirano zahtevna. Z upoštevanjem nekaj osnovnih korakov, kot so izbira prave posode, priprava ustreznega substrata in skrbna nega po sajenju, lahko zagotoviš optimalne pogoje za uspeh. Ne glede na to, ali sadiš kupljeno sadiko ali pa se lotevaš vzgoje iz potaknjenca, je skrbnost v začetni fazi ključna za prihodnjo vitalnost tvojega limonovega drevesa.
Uspeh sajenja se začne z izbiro ustrezne sadike in posode. Pri nakupu sadike izberi rastlino z zdravimi, temno zelenimi listi, brez vidnih znakov bolezni ali škodljivcev. Preveri, ali ima dobro razvit koreninski sistem, kar lahko pogosto oceniš glede na stabilnost rastline v loncu. Posoda za sajenje mora biti dovolj velika, da omogoča nadaljnjo rast korenin, a hkrati ne prevelika. Splošno pravilo je, da izbereš lonec, ki je le nekaj centimetrov širši in globlji od tistega, v katerem si sadiko kupil. Najpomembneje pa je, da ima posoda na dnu drenažne luknje, saj zastajanje vode hitro povzroči gnitje korenin, kar je za limonovce usodno.
Priprava substrata je naslednji ključni korak. Limonovci potrebujejo rahlo, zračno in dobro odcedno zemljo z rahlo kislim pH (med 6,0 in 6,5). V vrtnarskih centrih so na voljo že pripravljene mešanice za citruse, ki so običajno najboljša izbira. Če se odločiš za pripravo lastne mešanice, uporabi kombinacijo kakovostne vrtne zemlje, komposta, šote in materiala za drenažo, kot je perlit, vermikulit ali grob pesek. Pred sajenjem na dno posode nasuj plast drenažnega materiala (npr. glinopor), da zagotoviš nemoteno odtekanje odvečne vode in preprečiš zamašitev drenažnih lukenj.
Sam postopek sajenja zahteva previdno ravnanje. Sadiko nežno vzemi iz prvotne posode in preglej koreninsko grudo. Če so korenine preveč prepletene, jih nežno razrahljaj s prsti, da spodbudiš njihovo rast v novo zemljo. Postavi rastlino v sredino nove posode, tako da je vrh koreninske grude poravnan z robom lonca ali rahlo pod njim. Okoli grude nasuj svež substrat in ga rahlo potlači, da odstraniš zračne žepe. Pazi, da debla ne zasuješ pregloboko, saj to lahko povzroči gnitje.
Po sajenju je nujna temeljita nega. Rastlino obilno zalij, dokler voda ne začne teči iz drenažnih lukenj. To pomaga, da se zemlja usede in vzpostavi dober stik s koreninami. V prvih nekaj tednih po sajenju rastlino postavi na svetlo mesto, vendar jo zaščiti pred neposrednim močnim soncem, da se lažje prilagodi na novo okolje. Z gnojenjem počakaj vsaj štiri do šest tednov, saj svež substrat vsebuje dovolj hranil za začetno obdobje. Pravilna začetna nega je ključna za uspešno ukoreninjenje in nadaljnjo rast tvojega limonovega drevesa.
Razmnoževanje s potaknjenci
Razmnoževanje s potaknjenci je najpogostejši in najučinkovitejši način za vegetativno razmnoževanje limonovega drevesa. S to metodo dobiš novo rastlino, ki je genetsko identična matični rastlini, kar pomeni, da bo ohranila vse njene lastnosti, vključno z rodnostjo in kakovostjo plodov. Poleg tega rastline, vzgojene iz potaknjencev, začnejo cveteti in roditi bistveno prej kot tiste, vzgojene iz semena. Najboljši čas za odvzem potaknjencev je pozna pomlad ali zgodnje poletje, ko je rastlina v fazi aktivne rasti.
Za potaknjenec izberi zdrav, polzrel poganjek iz tekočega leta. To je poganjek, ki je že nekoliko olesenel, vendar še vedno prožen. Odreži približno 10 do 15 centimetrov dolg del poganjka, idealno z ostrim in sterilnim nožem ali škarjami. Rez naj bo poševen, tik pod listnim vozliščem. Z odrezanega dela odstrani spodnje liste, na vrhu pa pusti le dva do tri liste, da zmanjšaš izhlapevanje vode. Če so preostali listi veliki, jih lahko prerežeš na pol, da dodatno zmanjšaš izgubo vlage.
Priprava potaknjenca za ukoreninjenje je ključna za uspeh. Spodnji del potaknjenca lahko pomočiš v hormon za ukoreninjenje v prahu, kar bo znatno pospešilo in izboljšalo razvoj korenin, čeprav to ni nujno potrebno. Pripravi majhen lonček z mešanico šote in peska ali perlita, ki mora biti zelo rahla in dobro odcedna. V substrat naredi luknjico s svinčnikom in vanjo previdno vstavi potaknjenec, približno tretjino njegove dolžine. Substrat okoli potaknjenca nežno potlači.
Za uspešno ukoreninjenje potrebuje potaknjenec visoko zračno vlažnost in toploto. Lonček s potaknjencem pokrij s prozorno plastično vrečko ali ga postavi v mini rastlinjak, da ustvariš vlažno mikroklimo. Redno zrači, da preprečiš razvoj plesni. Postavi ga na svetlo, a ne neposredno sončno mesto, pri temperaturi okoli 22-25 °C. Substrat vzdržuj rahlo vlažen. Korenine se običajno razvijejo v štirih do osmih tednih, kar lahko preveriš tako, da rahlo potegneš za potaknjenec; če čutiš odpor, so se korenine razvile.
Razmnoževanje s semeni
Vzgoja limonovega drevesa iz semena je zanimiv in poučen proces, vendar zahteva veliko potrpljenja. Pomembno se je zavedati, da rastline, vzgojene iz semen, pogosto ne ohranijo lastnosti matične rastline, iz katere izhaja plod. To pomeni, da lahko traja več let (tudi do deset ali več), preden drevo prvič zacveti in obrodi, plodovi pa so lahko drugačne kakovosti. Kljub temu je to odličen način za vzgojo močne podlage, ki jo kasneje lahko cepiš z želenim žlahtnim cepičem.
Za sajenje uporabi sveža semena iz zrele, zdrave limone. Semena temeljito operi, da odstraniš vso pulpo, saj ta lahko povzroči razvoj plesni. Najbolje je, da jih posadiš takoj, saj s sušenjem izgubljajo kalivost. Če jih ne moreš posaditi takoj, jih shrani v vlažnem papirnatem prtičku v zaprti plastični vrečki v hladilniku. Pred sajenjem lahko zunanjo trdo ovojnico semena previdno odluščiš ali zarežeš, kar bo pospešilo kalitev, vendar bodi pri tem zelo previden, da ne poškoduješ jedra.
Semena posadi približno en centimeter globoko v majhne lončke ali sejalne posode, napolnjene z rahlim substratom za sejanje. Substrat naj bo ves čas rahlo vlažen, a ne moker. Lončke pokrij s prozorno folijo ali pokrovom, da ohraniš visoko vlažnost, in jih postavi na toplo mesto, idealno pri temperaturi okoli 25 °C. Kalitev lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, zato je potrebna potrpežljivost. Ko semena vzklijejo in se razvijejo prvi pravi listi, odstrani pokrov.
Mlade sejančke je treba skrbno negovati. Zagotovi jim veliko svetlobe, vendar jih zaščiti pred močnim neposrednim soncem. Ko razvijejo nekaj parov listov in so dovolj močni za presajanje, jih previdno presadi v posamezne lončke. Nadaljuj z rednim zalivanjem in ko se dobro ukoreninijo, začni z blagim gnojenjem. Ne pozabi, da bo pot do prvega ploda dolga, vendar je opazovanje rasti drevesa od samega semena lahko izjemno zadovoljujoče.
Cepljenje limonovca
Cepljenje je naprednejša tehnika razmnoževanja, s katero združiš lastnosti dveh različnih rastlin v eno. Običajno se uporablja za prenos lastnosti žlahtne sorte (cepič), kot so veliki in sočni plodovi, na močno in odporno podlago, ki je pogosto vzgojena iz semena. S cepljenjem zagotoviš, da bo nova rastlina obrodila točno takšne plodove, kot jih želiš, in to v mnogo krajšem času, kot bi bilo potrebno za rastlino, vzgojeno iz semena. Najpogostejši čas za cepljenje je pomlad, ko so rastline v polni rasti.
Podlaga je spodnji del rastline z razvitim koreninskim sistemom. Za limonovce se pogosto uporabljajo podlage, vzgojene iz semen grenke pomaranče (Poncirus trifoliata) ali drugih odpornih citrusov, saj so te bolj odporne na bolezni in nizke temperature. Cepič pa je del (poganjek ali brst) žlahtne sorte, ki ga želiš razmnožiti. Cepič mora biti zdrav, z dobro razvitimi brsti, in odvzet z rodne veje želenega drevesa. Uspeh cepljenja je odvisen od natančnosti reza in dobrega stika med kambijskima slojema podlage in cepiča.
Obstaja več tehnik cepljenja, med najpogostejšimi pri citrusih pa sta okulacija (cepljenje na speči brst) in cepljenje v razcep. Pri okulaciji se v lubje podlage zareže zareza v obliki črke T, v katero se vstavi en sam brst z majhnim delom lubja. Pri cepljenju v razcep pa se vrh podlage odreže in v nastalo razpoko vstavi klinasto prirezan cepič z več brsti. Ne glede na tehniko je ključno, da se rezi podlage in cepiča čim bolj ujemajo, da se lahko žilni sistemi obeh delov pravilno združijo.
Po cepljenju je treba cepilno mesto trdno poviti s cepilno vrvico ali trakom, da se zagotovi tesen stik in prepreči izsušitev. Celotno cepilno mesto, vključno z vrhom cepiča, je priporočljivo premazati s cepilno smolo. Cepljeno rastlino postavi na toplo in svetlo mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem in vetrom. Uspešnost cepljenja se pokaže v nekaj tednih, ko začne cepič odganjati. Ko se cepič dobro prime in začne rasti, lahko postopoma odstraniš povoj in odrežeš vse poganjke, ki rastejo iz podlage pod cepilnim mestom.
Nega mladih rastlin
Nega mladih limoninih dreves, ne glede na to, ali so vzgojena iz potaknjencev, semen ali so bila cepljena, je ključna za njihov nadaljnji razvoj v močne in zdrave rastline. Mlade rastline so bolj občutljive na okoljske strese, zato potrebujejo skrbno pozornost. Zagotoviti jim moraš dovolj svetlobe, vendar se izogibaj močnemu, žgočemu soncu, ki lahko poškoduje mlade liste. Idealna je postavitev na mesto z jutranjim soncem in popoldansko senco ali pa uporaba senčilne mreže.
Zalivanje mora biti redno, vendar zmerno. Substrat mladih rastlin se hitreje izsuši, zato je potrebno pogostejše preverjanje vlažnosti. Kljub temu pa je pomembno, da se zemlja med zalivanji rahlo presuši, da se prepreči gnitje nežnih korenin. Uporabljaj postano vodo ali deževnico. Gnojenje naj bo v prvem letu zmerno; uporabi tekoče gnojilo za citruse, razredčeno na polovico priporočene koncentracije, in gnoji enkrat na mesec med rastno sezono.
Mlade rastline je potrebno redno pregledovati za morebiten pojav škodljivcev, kot so listne uši ali pršice, ki se lahko hitro razmnožijo in povzročijo veliko škode. Ob prvem znaku napada ukrepaj z naravnimi insekticidi ali mehanskim odstranjevanjem. Prav tako je pomembno, da mladim rastlinam zagotoviš dobro kroženje zraka, da preprečiš razvoj glivičnih bolezni. V prvih letih je poudarek na razvoju močnega koreninskega sistema in ogrodja, zato je priporočljivo odstraniti morebitne cvetove ali plodove, ki bi se pojavili prezgodaj, saj ti rastlino preveč izčrpajo.
Oblikovanje krošnje se začne že v zgodnji fazi. S prikrajševanjem vršičkov glavnih poganjkov spodbujaš razvejanje in gostejšo rast. S tem že v mladosti postaviš temelje za lepo oblikovano in uravnoteženo krošnjo v prihodnosti. Mlade rastline presajaj vsako leto spomladi v nekoliko večjo posodo, da jim zagotoviš prostor za rast in sveža hranila. S potrpežljivostjo in pravilno nego boš vzgojil močno drevo, ki te bo dolga leta razveseljevalo s cvetovi in plodovi.
📷 Pixabay
