Pravilno prezimovanje je ključnega pomena za zdravje in preživetje japonskih javorjev, še posebej v območjih z ostrimi zimami. Čeprav so mnoge sorte prilagojene na nizke temperature, so mlade rastline, sorte z manjšo odpornostjo in predvsem javorji, posajeni v loncih, občutljivi na poškodbe zaradi mraza, vetra in zimskega sonca. Uspešna priprava na zimo ne pomeni le zaščite pred nizkimi temperaturami, temveč tudi pred izsuševanjem, ki ga povzroča zimski veter, in pred poškodbami debla zaradi temperaturnih nihanj. Z nekaj preprostimi, a pravočasnimi ukrepi lahko svojemu dragocenemu drevesu pomagaš varno preživeti hladne mesece in ga pripraviš na bujno rast spomladi.
Priprava na zimo se začne že jeseni. Postopno zmanjševanje zalivanja in prenehanje gnojenja konec poletja sta pomembna koraka, ki rastlini signalizirata, da je čas za upočasnitev rasti in pripravo na mirovanje. To omogoča, da novi poganjki dovolj olesenijo in postanejo bolj odporni na mraz. Odstranjevanje odpadlega listja izpod krošnje je pomembna sanitarna mera, ki preprečuje prezimovanje bolezni in škodljivcev, ki bi lahko spomladi povzročili težave.
Osrednji del prezimovanja je zaščita koreninskega sistema, ki je najbolj občutljiv del rastline. Pri drevesih, posajenih na vrtu, to najlažje dosežemo z nanosom debele plasti organske zastirke, kot so listje, slama, smrekove veje ali borova skorja. Zastirka deluje kot izolator, ki ščiti korenine pred globokim zmrzovanjem in zmanjšuje temperaturna nihanja v tleh. To je še posebej pomembno pri mladih rastlinah v prvih nekaj letih po sajenju.
Posebno pozornost je treba nameniti javorjem v loncih, saj je njihov koreninski sistem izpostavljen mrazu z vseh strani. Lonci ne nudijo enake izolacije kot zemlja na vrtu, zato lahko korenine hitro pomrznejo in rastlina propade. Prezimovanje v loncih zahteva dodatne ukrepe, kot so prestavitev lonca na zaščiteno mesto, izolacija samega lonca ali celo začasna zasaditev lonca v zemljo. Nikoli ne pusti javorja v loncu na odprtem in vetrovnem mestu čez zimo brez ustrezne zaščite.
Priprava na zimo
Uspešna priprava japonskega javorja na zimo se začne že konec poletja. Približno od sredine avgusta naprej prenehaj z vsakim gnojenjem. Gnojenje v tem obdobju bi spodbudilo novo rast, ki bi bila prenežna in ne bi imela dovolj časa, da oleseni pred prvim mrazom. Takšni pozni poganjki so izjemno občutljivi na pozebe, kar lahko oslabi celotno rastlino in povzroči poškodbe krošnje. Rastlina se mora počasi umiriti in preusmeriti energijo v utrjevanje obstoječih tkiv.
V jeseni postopoma zmanjšuj pogostost zalivanja. To ne pomeni, da pustiš, da se rastlina popolnoma izsuši, ampak da zalivaš manj pogosto, kot si to počel poleti. To pomaga rastlini, da se prilagodi na obdobje mirovanja. Tik preden tla zamrznejo, pa je priporočljivo, da drevo še zadnjič temeljito zaliješ. To zagotovi, da imajo korenine na voljo dovolj vlage za preživetje zime, saj lahko suh zimski veter močno izsuši tako veje kot korenine.
Čiščenje okolice drevesa je pomemben sanitarni ukrep. Ko listje jeseni odpade, ga skrbno pograbi in odstrani izpod krošnje. Na odpadlem listju lahko prezimijo trosi različnih glivičnih bolezni (npr. antraknoze, listne pegavosti), ki bi spomladi povzročili novo okužbo. Z odstranjevanjem listja zmanjšaš tudi skrivališča za nekatere škodljivce in polže. Čista okolica prispeva k boljšemu zdravju rastline v prihodnji sezoni.
Pred zimo opravi še zadnji pregled drevesa. Odstrani vse odmrle, polomljene ali očitno bolne veje. Te veje so lahko vstopna točka za bolezni in se lahko pod težo snega odlomijo ter povzročijo večje rane. Manjše korektivne reze je najbolje opraviti, ko drevo miruje in je brez listov, saj je takrat struktura krošnje bolje vidna. Za večje reze pa je bolje počakati na konec zime.
Zaščita koreninskega sistema
Koreninski sistem je najbolj vitalen in hkrati najbolj občutljiv del japonskega javorja pozimi. Čeprav so nadzemni deli rastline prilagojeni na nizke temperature, lahko korenine v nezavarovanih tleh pozebejo in odmrejo. Najboljša in najenostavnejša zaščita za rastline na vrtu je nanos debele plasti organske zastirke. V pozni jeseni, po odpadanju listja, okoli debla razgrni 10 do 15 centimetrov debelo plast materiala, kot so suho listje, slama, borova skorja ali kompost.
Zastirka deluje kot toplotni izolator, ki upočasni prodiranje zmrzali v globlje plasti zemlje. To ščiti plitve korenine pred poškodbami in pomaga ohranjati bolj stabilno temperaturo tal, kar zmanjšuje stres za rastlino. Zastirko razporedi v širokem krogu, ki naj sega vsaj do roba krošnje. Pazi, da se zastirka ne dotika neposredno debla, saj lahko to povzroči zadrževanje vlage in gnitje skorje. Pusti nekaj centimetrov prostora okoli debla.
Pri mladih, sveže posajenih javorjih je zaščita korenin še toliko bolj pomembna, saj njihov koreninski sistem še ni globok in razvejan. V prvih dveh do treh zimah je priporočljiva še posebej skrbna zaščita. Poleg zastirke lahko območje okoli debla pokriješ tudi s smrekovimi vejami, ki bodo dodatno zadržale sneg. Snežna odeja je namreč odličen naravni izolator, zato je ne odstranjuj z območja korenin.
Spomladi, ko nevarnost močnejših zmrzali mine, zastirko postopoma odgrni od debla. S tem omogočiš, da se tla hitreje segrejejo in da zrak lažje kroži okoli koreninskega vratu. Del zastirke lahko pustiš kot poletno zastirko, ki bo pomagala ohranjati vlago in preprečevala rast plevela, vendar naj bo plast tanjša kot pozimi.
Zaščita debla in vej
Poleg korenin so pozimi ogroženi tudi deblo in veje. Ena največjih nevarnosti je pokanje skorje zaradi zimskega sonca. Na jasen zimski dan lahko močno sonce segreje temno skorjo na južni in jugozahodni strani debla, medtem ko je temperatura zraka globoko pod ničlo. Ponoči se segreta skorja hitro ohladi in skrči, kar povzroči nastanek navpičnih razpok. Te rane so idealno mesto za vdor bolezni in škodljivcev.
To težavo najlažje preprečiš z ovijanjem debla mladih dreves. Uporabi materiale, ki odbijajo sončno svetlobo in dihajo, kot so bela juta, papirnati trakovi za drevesa ali posebne zaščitne spirale. Deblo ovij od tal pa vse do prvih vej. Ovoj pusti na drevesu celo zimo in ga odstrani spomladi, ko se temperature stabilizirajo. Ta zaščita je še posebej priporočljiva za mlada drevesa z gladko in tanko skorjo v prvih nekaj letih na stalnem mestu.
Težak in moker sneg lahko predstavlja resno grožnjo za lomljenje vej, še posebej pri sortah z gostejšo ali bolj vodoravno razvejano strukturo. Po močnejšem sneženju je priporočljivo, da sneg previdno otreseš z vej, preden zmrzne ali postane pretežak. Pri tem uporabljaj mehko metlo ali palico in delaj previdno, da ne poškoduješ krhkih zimskih poganjkov. Nikoli ne udarjaj po vejah, saj lahko zmrznjene veje zlahka počijo.
Zimski veter lahko močno izsuši veje in brste, kar imenujemo zimska suša. Rastlina pozimi ne more nadomestiti izgubljene vode iz zmrznjenih tal. Če je tvoj javor posajen na zelo vetrovni lokaciji, lahko okoli njega postaviš začasno zaščito pred vetrom, na primer mrežo proti vetru ali zaslon iz jute, napet med kole. To bo zmanjšalo moč vetra in preprečilo prekomerno izsuševanje.
Posebnosti prezimovanja v loncih
Japonski javorji, ki rastejo v loncih, so pozimi veliko bolj izpostavljeni kot tisti na vrtu. Koreninski sistem v loncu je obdan le s tanko plastjo zemlje in steno lonca, zato je izpostavljen nizkim temperaturam zraka z vseh strani. Korenine lahko pomrznejo že pri temperaturah, ki za nadzemni del rastline niso nevarne. Zmrznjena koreninska gruda pomeni skoraj gotovo smrt za rastlino.
Najboljša metoda za prezimovanje javorja v loncu je, da ga premakneš na zaščiteno, a neogrevano mesto. Idealni so neogrevana garaža, klet, vrtna lopa ali hladen rastlinjak, kjer se temperature gibljejo okoli ledišča, a ne padejo globoko pod ničlo. Pomembno je, da je prostor hladen, da rastlina ostane v fazi mirovanja. Občasno, približno enkrat na mesec, preveri vlažnost zemlje in jo po potrebi malce zalij, da se korenine ne izsušijo popolnoma.
Če nimaš primernega notranjega prostora, lahko lonec zaščitiš na prostem. Premakni ga na mesto, ki je zaščiteno pred vetrom in opoldanskim soncem, na primer ob steno hiše na severni ali vzhodni strani. Sam lonec je treba dobro izolirati. Ovij ga z več plastmi jute, mehurčkaste folije ali stare odeje. Postavi ga na leseno desko ali stiropor, da preprečiš neposreden stik z mrzlimi tlemi. Prostor med loncem in izolacijskim materialom lahko napolniš s suhim listjem ali slamo.
Druga učinkovita metoda je, da lonec skupaj z rastlino zakoplješ v zemljo na vrtu, na primer na prazno gredico. Zemlja bo delovala kot naravni izolator in zaščitila korenine pred najhujšim mrazom. Lonec zakoplji do zgornjega roba. Površino zemlje okoli rastline dodatno prekrij z debelo plastjo zastirke. Ne glede na izbrano metodo je ključno, da preprečiš popolno in dolgotrajno zmrzovanje koreninske grude.
