Brek je avtohtona drevesna vrsta, ki je popolnoma prilagojena na zmerno celinsko podnebje, vključno z mrzlimi zimami. Odrasla, zdrava drevesa so izjemno odporna na nizek zimski mraz in običajno ne potrebujejo nobene posebne zaščite za uspešno prezimovanje. Kljub temu pa je v določenih primerih, še posebej pri mladih, sveže posajenih drevesih ali v izjemno ostrih zimah, nekaj previdnostnih ukrepov lahko koristnih. Pravilna priprava na zimo zagotavlja, da bo drevo varno preživelo obdobje mirovanja in spomladi z vso močjo začelo novo rastno sezono.
Naravna odpornost na mraz
Brek je po naravi zelo odporen na nizke zimske temperature. Njegova odpornost izhaja iz fizioloških procesov, ki se v drevesu odvijajo jeseni, ko se dnevi krajšajo in temperature padajo. Drevo postopoma preneha z rastjo, hranilne snovi iz listov preseli v les in korenine ter preide v stanje mirovanja ali dormance. V tem času se v celicah zmanjša vsebnost vode in poveča koncentracija sladkorjev ter drugih snovi, ki delujejo kot naravni antifriz in preprečujejo poškodbe celic zaradi zmrzovanja.
Ta proces utrjevanja omogoča, da odrasel brek brez težav prenese temperature tudi do -30 °C. Odpornost je odvisna od splošnega zdravstvenega stanja drevesa; zdravo in dobro prehranjeno drevo bo veliko bolje preneslo zimski stres kot oslabljeno drevo. Prav tako je pomembno, da drevo postopoma preide v stanje mirovanja. Nenadni, zgodnji močan mraz jeseni, ko drevo še ni popolnoma pripravljeno, lahko povzroči več škode kot ekstremno nizke temperature sredi zime.
Geografski izvor drevesa prav tako vpliva na njegovo odpornost. Drevesa, ki izvirajo iz severnejših ali višje ležečih območij, so običajno bolje prilagojena na hujše zime kot tista iz južnejših, toplejših krajev. Pri nakupu sadik je zato smiselno izbrati tiste, ki so vzgojene v podobnih podnebnih razmerah, saj bodo lažje prenesle lokalne zime. Kljub temu je brek kot vrsta na splošno zelo zanesljiv glede prezimne trdnosti.
Zaradi te visoke stopnje naravne odpornosti odraslih, uveljavljenih brekov v naših klimatskih razmerah ni treba posebej ščititi pred mrazom. Naša skrb se mora osredotočiti predvsem na mlada drevesa v prvih letih po sajenju, ki so zaradi še nerazvitega koreninskega sistema in tanjšega debla bolj občutljiva na zimske nevšečnosti. Pri odraslih drevesih so preventivni ukrepi, kot je jesensko čiščenje, bolj pomembni za preprečevanje bolezni kot za zaščito pred mrazom.
Zaščita mladih dreves
Mlada drevesa breka, še posebej v prvih dveh do treh letih po sajenju, so bolj občutljiva na zimski mraz in druge zimske nevarnosti. Njihov koreninski sistem je še plitev in ni razvit, deblo pa je tanko in ima nežno lubje, ki je bolj izpostavljeno poškodbam. Zato je priporočljivo, da mladim drevesom namenimo nekaj več pozornosti pri pripravi na zimo, da jim zagotovimo varen prehod v pomlad.
Eden najpomembnejših ukrepov je zaščita koreninskega sistema. To najlažje storimo z nanosom debelejše plasti organske zastirke, kot je slama, listje, kompost ali lesni sekanci, okoli debla. Plast naj bo debela vsaj 10-15 centimetrov in naj pokriva območje korenin. Zastirka deluje kot izolator, ki ščiti tla pred prehitrim in preglobokim zmrzovanjem ter blaži temperaturna nihanja. To ustvarja bolj stabilne pogoje za korenine in zmanjšuje tveganje za poškodbe zaradi mraza.
Deblo mladega drevesa je občutljivo na zimsko sonce, ki lahko povzroči nastanek razpok v lubju. To se zgodi, ko močno zimsko sonce segreje temno lubje, celice se aktivirajo, ponoči pa ob močnem padcu temperature zmrznejo in počijo. Te poškodbe, imenovane sončni ožig, so lahko vstopna točka za bolezni. Deblo lahko zaščitimo tako, da ga ovijemo z juto, trstiko ali posebnimi zaščitnimi trakovi, ali pa ga preprosto pobelimo z apnenim beležem. Beli premaz odbija sončne žarke in preprečuje pregrevanje debla.
Poleg mraza in sonca mlada drevesa pozimi ogroža tudi divjad. Zajci in srne se v času, ko je hrane malo, radi hranijo z lubjem mladih dreves, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo. Najbolj zanesljiva zaščita je namestitev zaščitne mrežice ali plastičnega tulca okoli debla. Mrežica mora biti dovolj visoka, da je živali ne morejo preskočiti ali doseči preko nje, in dovolj trdno pritrjena v tla. To zaščito pustimo na drevesu, dokler se lubje ne odebeli in postane manj privlačno za glodavce.
Pomen jesenske oskrbe
Priprava breka na zimo se začne že jeseni z ustrezno oskrbo, ki drevesu omogoči, da se pravilno utrdi in pripravi na obdobje mirovanja. Eden od ključnih vidikov je prenehanje gnojenja z dušikom najkasneje konec julija. Pozno gnojenje z dušikom spodbuja rast novih poganjkov, ki pred zimo ne bi imeli časa, da dovolj olesenijo. Takšni zeleni in sočni poganjki so zelo občutljivi na mraz in pozimi pozebejo, kar drevo po nepotrebnem izčrpava.
Jeseni je priporočljivo poskrbeti za zadostno hidracijo drevesa, še posebej, če je bila jesen suha. Drevo mora v zimo vstopiti dobro preskrbljeno z vodo. Temeljito zalivanje pred prvim močnejšim mrazom, ko listje že odpade, bo pomagalo koreninskemu sistemu, da lažje preživi zimo. To je še posebej pomembno pri mladih drevesih in tistih, ki rastejo na lahkih, peščenih tleh, ki slabše zadržujejo vodo.
Ko listje odpade, je čas za temeljito čiščenje pod krošnjo drevesa. Odstranimo vse odpadlo listje, posušene plodove in morebitne odmrle vejice. Na tem materialu lahko prezimijo spore glivičnih bolezni (npr. škrlupa) ali škodljivci v različnih razvojnih fazah. Z odstranitvijo tega potencialnega vira okužbe bistveno zmanjšamo tveganje za pojav bolezni v prihodnji pomladi. Listje lahko kompostiramo, če je zdravo, bolnega pa je bolje sežgati ali odstraniti na primeren način.
Jesen je tudi čas za pregled drevesa. Ko je drevo golo, lažje opazimo morebitne poškodbe, suhe veje ali znake bolezni na lubju. To je priložnost, da načrtujemo zimsko rez in odstranimo vse, kar bi lahko predstavljalo težavo. Pravilna jesenska oskrba je naložba v zdravje drevesa, ki mu pomaga, da lažje in varneje prebrodi zimo ter spomladi vstopi v novo rastno dobo polno moči in vitalnosti.
Ukrepi po koncu zime
Ko se zima prevesi v pomlad, je čas za pregled stanja breka in za prve spomladanske ukrepe. Preden se drevo začne prebujati in odganjati, je treba z njega odstraniti vso zimsko zaščito. Zaščitne obloge iz jute, trstike ali mrežice proti divjadi je treba odstraniti, da ne bi ovirale rasti in debeljenja debla. Če smo deblo pobelili, beleža ni treba odstranjevati, saj se bo sčasoma sam spral.
Zgodnja pomlad, še pred brstenjem, je idealen čas za oceno morebitnih zimskih poškodb. Previdno preglejmo krošnjo in poiščimo veje, ki so se morda polomile pod težo snega, ali poganjke, ki so pozeble. Pozeble poganjke prepoznamo po temni, posušeni in krhki skorji. Vse poškodovane in pomrznjene dele je treba odrezati nazaj do zdravega lesa, da preprečimo vdor bolezni in spodbudimo rast novih, zdravih poganjkov.
To obdobje je tudi najprimernejše za izvedbo glavne letne rezi, če je ta potrebna. Drevo je še vedno v mirovanju, zato je izguba sokov minimalna, hkrati pa je struktura krošnje brez listov dobro vidna. Odstranimo vse suhe, bolezensko spremenjene veje, tiste, ki se križajo ali drgnejo druga ob drugo, ter tiste, ki rastejo navznoter in gostijo krošnjo. Cilj je ustvariti odprto in zračno strukturo, ki bo omogočala dobro osončenost in preprečevala razvoj bolezni.
Po koncu zime je treba preveriti tudi stanje zastirke okoli debla. Če se je čez zimo posedla, jo je smiselno dopolniti. Zgodaj spomladi lahko pod zastirko dodamo tudi tanek sloj komposta ali drugega organskega gnojila, ki bo drevesu zagotovilo potrebna hranila za začetek nove rasti. S temi preprostimi, a pomembnimi spomladanskimi opravili drevesu pomagamo, da si hitro opomore od zime in uspešno začne nov letni cikel.
