Širokolistni grahor je trpežna trajnica, ki v našem podnebju večinoma brez težav preživi zimo. Njegova sposobnost, da se po zimskem mirovanju vsako pomlad znova prebudi in bujno ozeleni, je ena od njegovih najbolj cenjenih lastnosti. Kljub temu pa lahko s pravilno pripravo na zimo bistveno pripomoreš k njegovemu zdravju in mu zagotoviš še boljšo rast v prihodnji sezoni. Razumevanje njegove prezimne trdnosti in poznavanje nekaj preprostih jesenskih opravil bosta poskrbela, da bo tvoja rastlina varno prebrodila mrzle mesece in te spomladi razveselila z močnimi, novimi poganjki. Ta vodnik ti bo pokazal, kako enostavno je poskrbeti za pravilno prezimovanje te čudovite plezalke.
Razumevanje prezimne trdnosti
Prezimna trdnost rastline se nanaša na njeno sposobnost preživetja nizkih zimskih temperatur. Širokolistni grahor (Lathyrus latifolius) je izjemno odporna rastlina, ki dobro prenaša mraz in običajno preživi temperature do približno -25 °C ali celo nižje. To pomeni, da v večini slovenskih podnebnih razmer ne potrebuje posebne zimske zaščite, še posebej, ko se enkrat dobro ukorenini. Njegova odpornost izhaja iz močnega koreninskega sistema, ki ostane živ v tleh, medtem ko nadzemni deli rastline jeseni odmrejo.
Uspešno prezimovanje pa ni odvisno le od najnižje temperature, ampak tudi od drugih dejavnikov. Dobro odcedna tla so ključnega pomena. Če tla pozimi zastajajo vodo, lahko korenine zgnijejo ali pa jih poškoduje zmrzal, saj voda v tleh zamrzne in se širi. Zato je izbira primerne lokacije in priprava tal pred sajenjem tako pomembna za dolgoročno preživetje rastline. Rastline, posajene na dobro dreniranih tleh, bodo zimo prenesle veliko lažje.
Mlade, na novo posajene rastline so nekoliko bolj občutljive na mraz kot starejše, dobro uveljavljene rastline. V prvem letu po sajenju njihov koreninski sistem še ni tako globok in razvejan, zato jim lahko močnejša zimska zmrzal bolj škoduje. Pri teh rastlinah je priporočljiva lahka zimska zaščita, še posebej v območjih z ostrejšimi zimami ali v primeru zime brez snežne odeje, ki sicer deluje kot naravni izolator.
Pomembno je tudi, da rastlina v zimo vstopi zdrava in močna. Rastlina, ki je bila med sezono pod stresom zaradi suše, pomanjkanja hranil ali napada bolezni, bo imela manj energije za preživetje zime. Zato je redna in pravilna nega med rastno sezono najboljša priprava na uspešno prezimovanje. Zdrava rastlina si bo nabrala dovolj rezervnih snovi v koreninah, kar ji bo omogočilo, da spomladi z vso močjo odžene nove poganjke.
Priprava rastline na zimo jeseni
Jesenska priprava širokolistnega grahorja je preprosta in ne zahteva veliko dela, a je pomembna za ohranjanje zdravja in urejenosti vrta. Ko rastlina po prvi močnejši slani konča s cvetenjem in začnejo nadzemni deli rumeneti in se sušiti, je čas za ukrepanje. Glavno jesensko opravilo je obrezovanje. Celotno rastlino, torej vsa stebla in liste, porežemo približno 5 do 10 centimetrov nad tlemi. Ta radikalna rešitev ima več prednosti.
Prvič, z odstranitvijo starih nadzemnih delov odstranimo tudi morebitne bolezni (kot so spore pepelaste plesni) in škodljivce (ali njihova jajčeca), ki bi sicer lahko prezimili na rastlinskih ostankih. S tem zmanjšamo možnost okužbe v naslednjem letu. Odrezan material je najbolje sežgati ali zavreči v zabojnik za biološke odpadke, ne pa ga kompostirati, še posebej, če sumiš na prisotnost bolezni.
Drugič, obrezovanje poskrbi za urejen videz vrta čez zimo. Suhi in propadajoči stebli niso lep prizor in se lahko zapletajo ter lomijo v vetru in snegu. S čistim rezom pripravimo prostor za novo rast spomladi. Ko bodo iz tal začeli poganjati novi, sveži poganjki, jim stari ostanki ne bodo v napoto. Ta postopek tudi spodbudi koreninski sistem, da vso svojo energijo usmeri v preživetje zime in pripravo na pomladno rast.
Poleg obrezovanja je jeseni priporočljivo tudi očistiti območje okoli rastline. Odstrani ves plevel in odpadlo listje drugih dreves, ki se je nabralo okoli osnove grahorja. Ta organski material lahko zadržuje preveč vlage in nudi zatočišče polžem in drugim škodljivcem. Čista okolica zagotavlja boljše zračenje tal in zmanjšuje tveganje za gnitje koreninskega vratu med vlažno zimo.
Zaščita koreninskega sistema
Čeprav je odrasel širokolistni grahor zelo odporen, lahko dodatna zaščita koreninskega sistema koristi, še posebej mladim rastlinam v prvem letu ali v primeru pričakovane zelo mrzle zime brez snežne odeje. Snežna odeja deluje kot odličen naravni izolator, ki ščiti korenine pred globoko zmrzaljo. Če snega ni, so tla izpostavljena nizkim temperaturam in suhemu, mrzlemu vetru, kar lahko poškoduje plitvejše korenine.
Najenostavnejši in najboljši način za zaščito korenin je uporaba zimske zastirke. Po jesenskem obrezovanju okoli osnove rastline razgrni 5 do 10 centimetrov debelo plast organskega materiala. Za zastirko lahko uporabiš suho listje, slamo, smrekove veje, kompost ali lubje. Ta plast bo delovala kot izolator, ki bo ublažila temperaturna nihanja v tleh in preprečila, da bi zmrzal prodrla pregloboko.
Zastirko je najbolje nanesti po tem, ko tla že rahlo zamrznejo. Če jo naneseš prezgodaj, ko so tla še topla in vlažna, lahko ustvariš idealne pogoje za razvoj gnilobe ali pa privabiš voluharje in miši, ki si bodo pod njo uredili zimsko bivališče. S čakanjem na prvo zmrzal zagotoviš, da je rastlina že v fazi mirovanja in da so se morebitni škodljivci že umaknili na drugo mesto.
Spomladi, ko mine nevarnost močnejših pozeb, je treba zastirko postopoma odstraniti. Ne odstrani je prehitro, saj lahko pozna pozeba poškoduje mlade poganjke, ki so že začeli odganjati pod toplo zastirko. Prav tako je ne pusti predolgo, saj lahko zavira ogrevanje tal in prepreči novim poganjkom pot na svetlobo. Najbolje je, da zastirko odstraniš v oblačnem dnevu, da močno spomladansko sonce ne opeče novih, nežnih poganjkov.
Skrb za rastlino po zimi
Ko se zima poslovi in se dnevi začnejo daljšati, se tudi širokolistni grahor začne prebujati iz zimskega spanca. Pravočasna in pravilna oskrba po zimi je ključna za dober začetek nove rastne sezone. Prvi korak je odstranitev zimske zastirke, če si jo uporabil. To stori postopoma, ko opaziš, da so temperature konstantno nad lediščem in da ni več nevarnosti močnejših slan. To bo omogočilo soncu, da ogreje tla in spodbudi rast novih poganjkov.
Ko odstraniš zastirko, je pravi čas za prvo spomladansko gnojenje. Okoli osnove rastline razporedi tanko plast kakovostnega komposta ali dodaj uravnoteženo gnojilo s počasnim sproščanjem. To bo rastlini zagotovilo potrebna hranila za močan start in bujno rast v prihodnjih mesecih. Rahlo okopavanje in zračenje zemlje okoli rastline bo prav tako koristilo, saj bo izboljšalo strukturo tal in omogočilo koreninam lažji dostop do zraka in vode.
Ko iz tal začnejo poganjati novi, rdečkasti poganjki, je pomembno, da jim čim prej zagotoviš oporo. Preveri stanje obstoječe opore in jo po potrebi popravi ali zamenjaj. Mlade poganjke nežno usmerjaj proti opori, da se bodo lahko začeli oprijemati. Če pustiš, da se preveč razrastejo po tleh, jih bo kasneje težko in tvegano usmerjati, ne da bi jih poškodoval.
V zgodnji pomladi bodi pozoren tudi na morebitno nevarnost poznih pozeb. Čeprav je rastlina sama po sebi odporna, so mladi in nežni poganjki občutljivi na temperature pod lediščem. Če vremenska napoved napoveduje slano, lahko mlade poganjke čez noč pokriješ z vrtno kopreno, vedrom ali kartonsko škatlo. Ta preprosta zaščita lahko prepreči škodo in zagotovi, da se bo rastlina nemoteno razvijala naprej v močno in cvetočo plezalko.
