Obrezovanje in krajšanje sta pomembna dela redne nege škrlatnordeče sretene, ki pomembno vplivata na njen videz, zdravje in predvsem na obilnost ter dolžino cvetenja. Čeprav se morda zdi, da je rezanje rastline protiintuitivno, pa s premišljenimi rezi spodbujamo želene procese v rastlini, kot je tvorba novih cvetnih popkov, in preprečujemo neželene, kot je trošenje energije za tvorbo semen. Pravilno obrezovanje ohranja rastlino kompaktno, urejeno in vitalno ter zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni. Ta opravila niso zahtevna, zahtevajo pa poznavanje pravega časa in tehnike.
Glavni cilj obrezovanja škrlatnordeče sretene tekom rastne sezone je podaljšanje obdobja cvetenja. To dosežemo z rednim odstranjevanjem odcvetelih cvetov, postopkom, znanim kot “deadheading”. Ko cvet oveni, rastlina naravno preusmeri svojo energijo v razvoj semen. Z odstranitvijo odcvetelega cveta pred tvorbo semen rastlino “prepričamo”, da svojo energijo raje vloži v ustvarjanje novih cvetov. S tem preprostim, a rednim opravilom lahko cvetenje podaljšamo za več tednov.
Poleg spodbujanja cvetenja ima obrezovanje tudi sanitarno in estetsko vlogo. Spomladi odstranimo vse odmrle ali poškodovane liste in stebla, ki so ostala od prejšnje sezone. S tem naredimo prostor za novo rast in odstranimo potencialna gojišča za bolezni in škodljivce. Jeseni, po koncu rastne sezone, pa z rezjo pripravimo rastlino na zimsko mirovanje, kar pripomore k urejenemu videzu grede in preprečuje gnitje rastlinskih ostankov v vlažnem vremenu.
Za obrezovanje škrlatnordeče sretene ne potrebujemo posebnega orodja. Za večino opravil, kot je odstranjevanje posameznih odcvetelih cvetov, bodo zadostovali kar naši prsti, s katerimi preprosto odščipnemo cvetno steblo. Za natančnejše reze ali za obrezovanje celotne rastline jeseni pa so priporočljive ostre in čiste vrtnarske škarje. Čisto orodje je pomembno, da preprečimo prenos bolezni med rastlinami.
Zakaj in kdaj obrezovati
Obrezovanje škrlatnordeče sretene ima več ključnih namenov, ki prispevajo k boljšemu zdravju in lepšemu videzu rastline. Primarni razlog za obrezovanje med cvetenjem je spodbujanje ponovnega cvetenja. Z odstranjevanjem porabljenih cvetov preprečimo, da bi rastlina trošila dragoceno energijo za proizvodnjo semen, in jo namesto tega spodbudimo k ustvarjanju novih popkov. To neposredno podaljša obdobje, v katerem lahko uživamo v njenih živahnih cvetovih.
Drugi pomemben razlog je ohranjanje urejenega in estetskega videza. Odcvetele, rjave glave cvetov in sušeči se listi lahko kazijo videz sicer lepe rastline in celotne gredice. Z rednim čiščenjem in odstranjevanjem odmrlih delov ohranjamo rastlino svežo, zdravo in privlačno na pogled. To je še posebej pomembno v mešanih zasaditvah, kjer želimo ohraniti harmoničen in urejen videz.
Obrezovanje ima tudi pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni. Odmirajoči rastlinski deli so idealno gojišče za različne glivice in bakterije. Z njihovim odstranjevanjem zmanjšamo možnost okužb. Poleg tega z obrezovanjem izboljšamo kroženje zraka znotraj rastline in med sosednjimi rastlinami, kar dodatno zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni, kot je pepelasta plesen, ki uspeva v vlažnih in zadušljivih pogojih.
Čas obrezovanja je odvisen od namena. Odstranjevanje odcvetelih cvetov (deadheading) izvajamo redno, skozi celotno obdobje cvetenja, od pozne pomladi do sredine poletja. Večje čistilno obrezovanje izvajamo dvakrat letno: spomladi, ko odstranimo vse prezimljene odmrle dele, in jeseni, ko porežemo celotno rastlino, da jo pripravimo na zimo. Pravilno časovno usklajena rez je ključna za doseganje želenih rezultatov.
Tehnike odstranjevanja odcvetelih cvetov (deadheading)
Odstranjevanje odcvetelih cvetov je preprost, a izjemno učinkovit postopek. Najlažji način je, da cvetno steblo preprosto odščipnemo s prsti. Sledimo steblu ovenelega cveta navzdol do prvega para zdravih listov in ga odščipnemo tik nad njimi. Ta metoda je hitra in primerna za redno, sprotno vzdrževanje, ko se sprehajamo po vrtu. Za trša stebla ali za bolj natančen rez pa je bolje uporabiti majhne, ostre vrtnarske škarje.
Pomembno je, da odrežemo celotno cvetno steblo in ne le posameznega ovenelega cveta na vrhu. Škrlatnordeča sretena pogosto tvori več cvetov na enem steblu. Počakamo, da vsi cvetovi na določenem steblu odcvetijo, nato pa odrežemo celotno steblo čim nižje pri osnovi rastline, pri talni listni rozeti. S tem ne le izboljšamo videz, ampak tudi spodbudimo rast popolnoma novih cvetnih stebel iz koreninskega vratu, kar vodi do močnejšega drugega vala cvetenja.
Rednost je ključ do uspeha. Priporočljivo je, da rastlino pregledamo vsakih nekaj dni in sproti odstranjujemo vse, kar je odcvetelega. Če z opravilom odlašamo in pustimo, da se na rastlini nabere veliko odcvetelih cvetov, bo rastlina že začela s procesom tvorbe semen in bo morda manj pripravljena na ponovno cvetenje. Redno odstranjevanje ohranja rastlino v “načinu cvetenja” in preprečuje prehod v “način razmnoževanja”.
Proti koncu sezone cvetenja, v poznem poletju, lahko prenehamo z odstranjevanjem odcvetelih cvetov. To storimo, če želimo, da se rastlina sama zaseje, ali pa če želimo zbrati semena za setev naslednje leto. Pustimo, da se na rastlini razvije nekaj zdravih semenskih glavic. Poleg tega lahko pustimo nekaj stebel z zrelimi semeni kot hrano za ptice pozimi, kar doda dodaten element naravnega življenja v vrtu.
Pomladansko čiščenje in obrezovanje
Pomlad je čas prebujanja in nove rasti, zato je to idealen čas za temeljito čiščenje in pripravo škrlatnordeče sretene na novo sezono. Ko mine nevarnost močnejših pozeb in opazimo prve znake novih poganjkov, je čas za akcijo. Glavni cilj spomladanskega obrezovanja je odstraniti vse stare, odmrle ali poškodovane dele rastline, ki so ostali od prejšnjega leta. S tem naredimo prostor za novo, zdravo rast in izboljšamo zračnost v notranjosti šopa.
Z ostrimi in čistimi škarjami odrežemo vse lanskoletne liste in stebla, ki so morda ostali na rastlini čez zimo. Režemo čim bližje tlom, vendar pazimo, da ne poškodujemo novih, nežnih poganjkov, ki se prebijajo na površje. Odstranimo tudi vse odpadlo listje in druge ostanke okoli rastline, saj bi ti lahko gostili bolezni ali škodljivce. Čista okolica omogoča boljšo kroženje zraka in hitrejše segrevanje tal.
Spomladansko čiščenje je tudi priložnost, da ocenimo splošno stanje rastline. Preverimo, ali je sredina šopa morda postala olesenela ali prazna, kar je znak, da je rastlina postala prestara in bi ji koristila delitev. Če se odločimo za delitev, je to idealen čas, da jo izvedemo. Z delitvijo ne le razmnožimo rastlino, ampak jo tudi pomladimo, kar spodbudi močnejšo rast in obilnejše cvetenje v prihodnjih letih.
Po končanem obrezovanju in čiščenju je primeren čas za prvo gnojenje. Okoli rastline lahko dodamo tanko plast komposta ali uravnoteženega gnojila s počasnim sproščanjem. To bo novim poganjkom zagotovilo potrebna hranila za močan začetek rasti. S tem celovitim spomladanskim pristopom postavimo temelje za zdravo in cvetočo rastlino skozi celotno sezono.
Priprava na zimo z obrezovanjem
Jesensko obrezovanje škrlatnordeče sretene je del priprave na zimsko mirovanje. Mnenja o tem, ali rastlino porezati jeseni ali pustiti listje čez zimo, so različna, vendar ima jesenska rez za to rastlino več prednosti. Glavni razlog za jesensko rez je preprečevanje bolezni. Staro listje, ki ostane na gredici čez zimo, se v vlažnem vremenu razgrajuje in lahko postane gojišče za glivične bolezni, kot je listna pegavost. Spore teh bolezni lahko prezimijo na ostankih in spomladi okužijo novo rast.
Rez opravimo po prvi močnejši slani, ko je rastlina že prešla v fazo mirovanja in je listje začelo veneti in rumeneti. Prezgodnja rez, ko je rastlina še aktivna, ni priporočljiva. Z ostrimi škarjami porežemo vsa stebla in liste približno 5 do 10 centimetrov nad tlemi. Ta majhen ostanek pomaga označiti lokacijo rastline in lahko nudi nekaj zaščite koreninski kroni. Vse odrezane dele odstranimo z grede in jih uničimo, še posebej, če smo tekom sezone opazili znake bolezni.
Jesensko obrezovanje pripomore tudi k bolj urejenemu videzu vrta čez zimo. Namesto neurejenih, razpadajočih šopov imamo čisto gredico, kar olajša tudi spomladansko delo. Poleg tega odstranitev listja zmanjša skrivališča za polže in druge škodljivce, ki bi sicer lahko prezimili v gostem rastlinju in spomladi napadli mlade poganjke.
Nekateri vrtnarji se odločijo, da listja ne porežejo jeseni, saj lahko to nudi nekaj naravne zimske zaščite koreninski kroni. To je lahko smiselno v območjih z zelo ostrimi zimami. V tem primeru je nujno, da spomladi, takoj ko je mogoče, odstranimo vse stare dele, preden začne nova rast. Ne glede na izbiro pa velja, da je treba gredico pred zimo vsaj očistiti odpadlega listja drugih dreves, da preprečimo gnitje neposredno na rastlini.
Orodja in pravilni postopki
Za večino opravil obrezovanja škrlatnordeče sretene ne potrebujemo zapletenega ali dragega orodja. Najpomembnejše orodje so ostre in čiste vrtnarske škarje. Ostrina je ključna za izvedbo čistih rezov, ki se hitreje celijo in manj poškodujejo rastlinsko tkivo. Tope škarje trgajo in mečkajo stebla, kar ustvarja večje rane, ki so bolj dovzetne za okužbe. Škarje redno brusimo in vzdržujemo.
Čistoča orodja je prav tako izjemnega pomena. Z umazanimi škarjami lahko prenašamo spore bolezni z ene rastline na drugo in tako razširimo okužbo po celem vrtu. Pred uporabo in po končanem delu, še posebej če smo rezali bolne rastline, je treba škarje razkužiti. To lahko storimo preprosto z drgnjenjem rezil z krpo, namočeno v alkohol (npr. 70% izopropilni alkohol), ali z namakanjem v raztopino belila in vode (razmerje 1:10).
Pri samem postopku rezanja je pomembna tehnika. Vedno režemo pod rahlim kotom, približno 45 stopinj. To preprečuje, da bi se voda zadrževala na rezni površini, kar bi lahko spodbujalo gnitje. Kot smo že omenili, pri odstranjevanju odcvetelih cvetnih stebel režemo čim bližje osnovi rastline, medtem ko pri jesenskem in spomladanskem čiščenju pustimo nekaj centimetrov stebel nad tlemi.
Po končanem obrezovanju, še posebej po večjih posegih, je pomembno, da pravilno poskrbimo za odrezan material. Zdrave rastlinske ostanke, kot so suhi listi in stebla, lahko odložimo na kompostni kup, kjer se bodo razgradili v hranljiv kompost. Če pa sumimo, da so bili deli rastline okuženi z boleznijo, jih nikakor ne kompostiramo. Takšen material je treba uničiti, na primer sežgati (kjer je to dovoljeno) ali odvreči med mešane komunalne odpadke, da preprečimo širjenje bolezni.
