Obrezovanje in prirezovanje sta ključni tehniki pri gojenju dalij, ki morda na prvi pogled delujeta kot nepotrebno krajšanje rastline, a v resnici pomembno vplivata na njeno obliko, zdravje in predvsem na kakovost ter količino cvetov. S premišljenimi rezi lahko spodbudimo rastlino, da razvije močnejšo in bolj razvejano strukturo, kar vodi do večjega števila cvetnih stebel. Poleg tega nam tehnike, kot je odstranjevanje stranskih popkov, omogočajo, da vso energijo rastline usmerimo v razvoj enega samega, a zato toliko večjega in bolj spektakularnega cveta. Ne glede na to, ali gojite dalije za razstave ali zgolj za lepši vrt, vam bo obvladovanje teh tehnik pomagalo doseči želene rezultate in izkoristiti polni potencial vsake rastline.
Osnovni namen obrezovanja ni kaznovanje rastline, temveč spodbujanje njene rasti na način, ki je za nas koristen. Z odstranitvijo določenih delov rastline preusmerimo tok rastnih hormonov in hranil ter tako vplivamo na njeno nadaljnjo rast. To je podobno kot vzgoja sadnega drevja; brez rezi dobimo gosto in nepregledno krošnjo z malo sadja, s pravilno rezjo pa oblikujemo zračno strukturo z obilico kakovostnih plodov. Pri dalijah je cilj podoben: doseči uravnoteženo rastlino z močnimi stebli in obilico lepih cvetov.
Ena od temeljnih tehnik je vršičkanje ali pinciranje, ki se opravi v zgodnji fazi rasti. S tem preprostim postopkom spodbudimo rastlino, da se razveji in postane bolj grmičasta, namesto da bi rasla visoko z enim samim glavnim steblom. To ne le poveča število cvetov, ampak tudi prispeva k bolj stabilni in estetsko prijetnejši obliki rastline.
Skozi celotno sezono je pomembno tudi redno odstranjevanje odvečnih listov in stranskih poganjkov, zlasti v spodnjem delu rastline. To izboljša kroženje zraka okoli stebel, kar zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni, in omogoča, da več energije potuje proti zgornjim delom rastline, kjer se razvijajo cvetovi. Skrbno in premišljeno obrezovanje je torej umetnost, ki združuje znanje o fiziologiji rastlin z estetskim čutom vrtnarja.
Vršičkanje za spodbujanje razvejanosti
Vršičkanje, včasih imenovano tudi pinciranje, je ena najpomembnejših tehnik obrezovanja pri dalijah, ki jo izvajamo na mladih rastlinah. Cilj te tehnike je spodbuditi rastlino, da razvije več stranskih poganjkov, kar vodi do bolj grmičaste, polnejše rasti in posledično do večjega števila cvetov. Če pustimo dalijo rasti naravno, bo pogosto razvila eno močno glavno steblo, ki bo sicer zacvetelo, a bo celotna rastlina višja, manj stabilna in bo imela manj cvetov, kot bi jih lahko imela.
Pravi čas za vršičkanje je, ko mlada rastlina doseže višino približno 20 do 30 centimetrov in ima razvite tri do štiri pare listov. Postopek je zelo preprost: z ostrimi in čistimi škarjami ali kar s prsti odščipnemo oziroma odrežemo vrh glavnega stebla, tik nad zgornjim parom listov. Ta rez odstrani apikalni meristem, to je vršni brst, ki proizvaja rastne hormone (avksine), ki zavirajo rast stranskih brstov pod njim.
Ko odstranimo vršni brst, prekinemo to tako imenovano apikalno dominanco. Rastni hormoni se preusmerijo v stranske brste, ki se nahajajo v zalistjih preostalih parov listov. Ti brsti, ki bi sicer ostali mirujoči, se zdaj aktivirajo in začnejo rasti v nova stranska stebla. Namesto enega samega glavnega stebla bomo tako dobili dve, štiri ali več močnih stebel, odvisno od tega, koliko parov listov smo pustili na rastlini.
Čeprav se morda zdi, da s tem postopkom rastlino za nekaj časa upočasnimo v rasti in nekoliko prestavimo čas prvega cvetenja, se naložba dolgoročno bogato obrestuje. Rastlina bo močnejša, bolj košata in bo v sezoni proizvedla bistveno več cvetov na močnejših steblih. Ta tehnika se priporoča za skoraj vse sorte dalij, razen morda za nekatere zelo nizke, mejne sorte, ki so že naravno dovolj razvejane.
Odstranjevanje spodnjih listov in poganjkov
Ko dalija raste in se razvija, je pomembno, da skrbimo za njeno zračnost, še posebej v spodnjem delu. Odstranjevanje spodnjih listov in odvečnih stranskih poganjkov je pomemben del vzdrževalne rezi, ki prispeva k zdravju rastline in kakovosti cvetov. Glavni cilj tega postopka je izboljšati kroženje zraka okoli osnove rastline, kar je ključni preventivni ukrep proti razvoju glivičnih bolezni, kot sta pepelasta plesen in siva plesen.
S postopkom začnemo, ko rastlina doseže višino približno 40 do 50 centimetrov. Takrat z ostrimi škarjami ali nožem odstranimo vse liste in majhne stranske poganjke na spodnjih 15 do 20 centimetrih glavnih stebel. Ti spodnji listi so pogosto zasenčeni, manj učinkoviti pri fotosintezi in prvi na udaru bolezni, ki se širijo iz tal. Z njihovim odstranjevanjem ne izgubimo veliko, pridobimo pa veliko v smislu preventive.
Odstranjevanje odvečnih šibkih poganjkov, ki izraščajo iz osnove rastline ali iz najnižjih delov stebel, ima še en pomemben učinek. S tem preprečimo, da bi rastlina po nepotrebnem trošila energijo in hranila za razvoj teh poganjkov, ki verjetno nikoli ne bi razvili kakovostnih cvetov. Namesto tega se vsa energija preusmeri v glavna, močnejša stebla in v razvoj cvetnih popkov na zgornjem delu rastline, kar vodi do večjih in lepših cvetov.
To “čiščenje” spodnjega dela rastline je treba izvajati postopoma skozi celotno rastno sezono. Med rednim pregledovanjem rastlin enostavno odstranimo vse nove poganjke, ki se pojavijo na že očiščenem delu stebla. Rastlina bo tako videti bolj urejena, lažje jo bomo zalivali neposredno na korenine in, kar je najpomembneje, bistveno bomo zmanjšali tveganje za bolezni, hkrati pa izboljšali kakovost pridelka cvetov.
“Disbudding” za večje cvetove
Tehnika, znana kot “disbudding” ali odstranjevanje stranskih popkov, je specializiran postopek obrezovanja, ki ga uporabljajo predvsem gojitelji, ki želijo pridelati izjemno velike, razstavne cvetove. Cilj te tehnike je usmeriti vso rastno energijo določenega stebla v razvoj enega samega, osrednjega cvetnega popka, namesto da bi se ta energija porazdelila med več manjših popkov. To je ključnega pomena pri gojenju velikocvetnih sort, kot so tako imenovane “dinner plate” dalije.
Dalije običajno na koncu vsakega cvetnega stebla razvijejo skupino treh cvetnih popkov: enega večjega, osrednjega (terminalnega) popka in dva manjša stranska popka, ki rasteta iz zalistij tik pod njim. Pri tehniki “disbudding” previdno odstranimo ta dva manjša stranska popka, takoj ko sta dovolj velika, da ju lahko primemo s prsti, ne da bi poškodovali osrednjega. S tem vsa hranila in voda, ki bi sicer šla v razvoj treh cvetov, potujejo le v enega.
Rezultat tega postopka je en sam, a bistveno večji in pogosto tudi bolj popolno oblikovan cvet na daljšem in močnejšem steblu. To je idealno za rezano cvetje in za tekmovanja na cvetličnih razstavah. Postopek je treba ponavljati na vseh cvetnih steblih, na katerih želimo doseči maksimalno velikost cveta. To zahteva redno pregledovanje rastlin, saj se novi popki razvijajo hitro.
Pomembno je razumeti, da s to tehniko žrtvujemo količino cvetov za kakovost oziroma velikost. Rastlina bo imela manj cvetov, kot bi jih imela sicer, vendar bodo ti cvetovi resnično impresivni. Za vrtnarje, ki gojijo dalije predvsem za okras na vrtu in si želijo čim več barve skozi celotno sezono, ta tehnika morda ni potrebna ali celo zaželena. Vendar pa je za tiste, ki si želijo presežkov in spektakularnih primerkov, “disbudding” nepogrešljiv del oskrbe.
Obrezovanje za rezano cvetje
Gojenje dalij za rezano cvetje zahteva nekoliko drugačen pristop k obrezovanju in spravilu, saj je cilj pridobiti čim več cvetov na dolgih in ravnih steblih. Vse se začne z že omenjenim vršičkanjem, ki zagotovi večje število glavnih stebel in s tem večji pridelek. Ko rastlina raste, je pomembno spodbujati razvoj dolgih stebel, kar včasih dosežemo z odstranjevanjem nekaterih nižje ležečih stranskih poganjkov, da se energija usmeri v višje rastoče.
Pravi čas za rezanje cvetov je ključnega pomena za njihovo obstojnost v vazi. Dalije je najbolje rezati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so rastline polne vode in niso pod stresom zaradi vročine. Izbiramo cvetove, ki so skoraj popolnoma odprti, a še vedno čvrsti. Za razliko od mnogih drugih cvetlic se popki dalij v vazi ne bodo odprli, zato je rezanje prezgodaj odprtih cvetov nesmiselno. Cvet odrežemo z dolgim steblom, pri čemer naredimo rez tik nad parom listov.
Pravilna tehnika rezanja deluje tudi kot oblika obrezovanja, ki spodbuja nadaljnje cvetenje. Ko odrežemo cvet, naredimo rez dovolj nizko na steblu, tik nad mestom, kjer iz zalistja poganjata dva nova stranska poganjka. S tem spodbudimo ta dva nova poganjka, da se razvijeta in zacvetita. Ta princip, znan kot “rezanje za nov cvet” (cut-and-come-again), omogoča, da rastlina neprestano proizvaja nove cvetove skozi celotno sezono. Bolj kot režemo, več cvetov bomo imeli.
Po rezu stebla takoj postavimo v vedro z vodo. Preden jih aranžiramo v vazo, s stebel odstranimo vse liste, ki bi bili potopljeni v vodo, saj bi ti v vodi začeli gniti in krajšali življenjsko dobo šopka. Mnogi priporočajo, da konce stebel za nekaj sekund potopimo v vročo vodo (približno 70-80 °C), kar naj bi izboljšalo absorpcijo vode in podaljšalo obstojnost cvetov v vazi. Z rednim in pravilnim rezanjem bomo imeli bogat vir čudovitih cvetov za dom skozi vse poletje in jesen.
