Sivka ni le dišeča in spektakularna okrasna rastlina, ampak tudi eden najdragocenejših članov kulture zdravilnih rastlin. Čeprav mnogi menijo, da je sivka nezahtevna in da preživi v skoraj vsaki zemlji, je resnica, da ustrezna oskrba s hranili temeljno določa vitalnost rastline, njeno cvetenje ter kakovost in količino eteričnih olj. Sivka je rastlina mediteranskega porekla, kar pomeni, da v svojem prvotnem habitatu preferira tla, ki so revna s hranili, apnenčasta in dobro drenažna. Kljub temu je ciljno in zmerno dodajanje hranil ključnega pomena, zlasti pri profesionalnem gojenju, kjer je cilj maksimizirati pridelek in kakovost. Prekomerno ali napačno gnojenje pa lahko zlahka privede do propada rastline, zato sta strokovnost in skrbno načrtovanje bistvena.
Makro- in mikroelementi sivke
Potrebe sivke po hranilih so edinstvene in se razlikujejo od večine vrtnih rastlin. Med makroelementi ima kalij najpomembnejšo vlogo, saj je ključen za povečanje odpornosti na stres, intenzivnost cvetenja in odpornost na bolezni. Fosfor je nujno potreben za razvoj korenin, kar je še posebej vitalno za mlade rastline. Z dušikom pa je treba ravnati previdno, saj prekomerna oskrba z dušikom povzroči pretirano rast listja na račun cvetenja in poleg tega zmanjša koncentracijo eteričnih olj.
Med mikroelementi so še posebej pomembni bor, cink in železo. Pomanjkanje bora zavira tvorbo cvetnih stebel, kar neposredno vpliva na cvetenje in pridelek. Cink je vitalen za sintezo rastlinskih hormonov, železo pa je nujno za tvorbo klorofila. Sivka preferira apnenčasta tla, vendar je v preveč apnenčastem okolju lahko vnos železa oviran, kar lahko privede do železne kloroze. Zato je pomembno neprestano preverjati pH tal in ga po potrebi korigirati s kislejšimi gnojili ali foliarnim gnojenjem.
Na vnos hranil sivke vplivajo številni dejavniki, kot so pH tal, struktura tal in vodni režim tal. Optimalno območje pH za sivko je med 6,5 in 7,5. Zunaj tega območja se vnos hranil bistveno poslabša, tudi če so v tleh prisotni v zadostnih količinah. Idealna so dobro drenažna, peščena ali prodnata tla, saj lahko korenine v stoječi vodi zlahka zgnijejo, kar povzroči popolno zaustavitev vnosa hranil.
Strokovno upravljanje s hranili torej temelji na temeljitem poznavanju lastnosti tal. Preden začneš s kakršnim koli programom gnojenja, je priporočljivo izvesti analizo tal, ki ti bo dala natančno sliko o vsebnosti hranil in pH tal. Samo s tem znanjem lahko izbereš pravi tip in količino gnojila, pri tem pa se izogneš nevarnostim predoziranja. Analiza tal ti pomaga tudi pri odpravljanju morebitnih simptomov pomanjkanja, še preden se pojavijo.
Čas in metode gnojenja
Gnojenje sivke je treba skrbno načrtovati, da rastlina prejme potrebna hranila v najugodnejši fazi rasti. Glavno obdobje gnojenja je zgodnja pomlad, na začetku vegetacijske dobe, ko rastline začnejo aktivno rasti. Takrat je priporočljivo v koreninsko cono dodati počasi topna, trdna osnovna gnojila, ki postopoma zagotavljajo hranila skozi celotno rastno sezono. Pomembno je lahko tudi jesensko gnojenje, vendar je takrat smiselno dati prednost gnojilom, ki so revnejša z dušikom, a bogatejša s kalijem in fosforjem, da se rastlina lahko pripravi na zimski počitek.
Kar zadeva metode gnojenja, obstaja več možnosti. Vdelava trdnih, granuliranih gnojil v tla je najpogostejša, saj imajo dolgotrajen učinek in zagotavljajo stabilno oskrbo s hranili. Lahko pa je tudi foliarno gnojenje učinkovita metoda za dodajanje mikroelementov ali za odpravljanje hitro nastalih simptomov pomanjkanja. V primeru sivke je to lahko še posebej koristno, saj lahko rastlina absorbira hranila skozi liste veliko hitreje kot skozi korenine. Vendar pa je pomembno, da foliarnih gnojil ne nanašaš na žgočem soncu, ker se listi lahko ožgejo.
Da bi se izognil prekomernemu gnojenju, je priporočljivo stremeti k postopnemu in zmernemu doziranju. Sivka je občutljiva na vsebnost soli, prekomerna koncentracija gnojila pa lahko poškoduje korenine, kar lahko privede do popolnega propada rastline. Namesto tega so bolj smiselna manjša, a pogostejša gnojenja, zlasti v primeru mlajših, še ne povsem ustaljenih nasadov. Uporabljajo se lahko tudi organska gnojila, kot so kompost ali dobro uležan hlevski gnoj, vendar le zmerno, saj tudi ta težijo k povečanju vsebnosti nitratov v tleh.
Ustrezno zalivanje je tudi ključno za učinkovitost gnojenja. Za raztapljanje in vnos hranil je potrebna voda, vendar korenine sivke ne prenašajo stoječe vode. Zalivanje po gnojenju je zato treba izvajati previdno, da hranila dosežejo koreninsko cono, a se voda ne zadržuje na površini tal. Namakanje s kapljicami je lahko idealna rešitev, saj zagotavlja enakomerno oskrbo korenin z vodo, hkrati pa zmanjšuje izhlapevanje vode.
