Sajenje in razmnoževanje tridelnega mandljevca (Prunus triloba)

Tridelni mandljevec, znan tudi kot okrasni mandljevec, je eden najbolj očarljivih in spektakularnih okrasov spomladanskih vrtov. S svojimi gostimi, polnjenimi, rožnatimi cvetovi, ki se pojavijo zgodaj spomladi, pogosto še pred olistanjem, pritegne poglede in je eden prvih znanilcev prebujajoče se narave po zimi. Ta okrasni grm ali majhno drevo, ki izvira s Kitajske, si pridobi srca ljubiteljev vrtnarjenja ne le s svojo lepoto, temveč tudi z relativno enostavno nego. S pravilnim sajenjem in malo pozornosti lahko postane dragulj našega vrta za vrsto let, ki nas vsako pomlad obdari z bogatim cvetenjem.

Prunus triloba, kot pove že njegovo znanstveno ime, spada v rod Prunus, kar pomeni, da je v tesnem sorodstvu s češnjo, slivo in mandljem. V svojem naravnem okolju raste kot večji grm ali manjše drevo in lahko doseže višino 2-3 metrov. Listi se pojavijo po cvetenju, so tridelni, živo zeleni, jeseni pa se obarvajo rumenkasto, preden odpadejo. Njegova prava privlačnost pa so polnjeni, rožnati cvetovi s premerom 2-3 centimetre, ki cvetijo v začetku aprila in gosto prekrijejo lanske poganjke, s čimer ustvarijo pravi cvetlični oblak. Rastlina je odporna proti zmrzali, zato jo lahko varno gojimo tudi v slovenskem podnebju.

V drevesnicah najpogosteje najdemo tridelni mandljevec v dveh osnovnih oblikah: grmičasti in cepljeni na deblo, tako imenovani visokodebelni različici. Grmičasta oblika deluje bolj naravno, odlično izgleda kot samostojna rastlina ali kot del skupin grmovnic, lahko pa se goji tudi kot živa meja, čeprav se za ta namen uporablja redkeje. Visokodebelni mandljevec je elegantnejša rastlina, ki deluje kot majhno drevo in je idealna izbira za predvrtove, ob terasah ali kot osrednji element manjših vrtov. Pri tej različici je žlahtni del cepljen na podlago (najpogosteje katero od sort slive ali mirobalane), s čimer nastane majhno drevo z urejeno, kroglasto krošnjo.

Čeprav je najbolj razširjena sorta ‘Multiplex’ (ali ‘Plena’) s polnjenimi rožnatimi cvetovi, obstajajo tudi druge različice, ki pa so v prodaji redkejše. Osnovna vrsta ima na primer enojne cvetove, vendar je njena okrasna vrednost manjša od žlahtnih sort s polnjenimi cvetovi. Pri nakupu je pomembno paziti na stanje rastline: pri različicah, cepljenih na deblo, preverite mesto cepljenja, da je zaraščeno in nepoškodovano. Ključno je tudi stanje koreninskega sistema, zato je priporočljivo izbrati sadiko v loncu, katere koreninska gruda je že dobro prerasla zemljo, kar zagotavlja uspešno ukoreninjenje.

Idealna lokacija za sajenje in priprava tal

Eden najpomembnejših pogojev za obilno cvetenje tridelnega mandljevca je izbira prave lokacije za sajenje. Rastlina izrecno ljubi svetlobo, zato zanjo izberemo sončen, svetel del vrta, kjer bo vsaj 6-8 ur na dan izpostavljena neposredni sončni svetlobi. V senčni ali polsenčni legi bo cvetenje veliko redkejše, poganjki se bodo raztegnili, rastlina pa bo postala bolj dovzetna za bolezni. Pomembna je tudi zaščita pred vetrom; čeprav mandljevec ni preveč občutljiv, bodo na bolj zaščiteni legi cvetovi obstali dlje, rastlina pa se bo bolje počutila.

Glede vrste tal je mandljevec relativno strpen, vendar najbolje uspeva v dobro odcednih, s hranili bogatih in rahlih tleh. Ne mara stoječe vode, glinenih, zbitih tal, saj takšno okolje vodi v gnitje korenin in propad rastline. Če so tla na našem vrtu pretežka, glinena, jim je pred sajenjem nujno treba izboljšati strukturo. To lahko storimo z vmešavanjem zrelega komposta, peska ali drobnega proda, kar pomaga pri rahljanju tal in odvajanju odvečne vode. Preveč rahla, peščena tla pa lahko obogatimo in jim izboljšamo sposobnost zadrževanja vode z dodajanjem organskih snovi, kot sta kompost ali dobro uležan gnoj.

Priprava sadilne jame je ključen korak za uspešno ukoreninjenje rastline. Velikost jame naj bo vedno večja od koreninske grude ali lonca rastline; splošno pravilo je, da izkopljemo vsaj dvakrat širšo in poldrugikrat globljo jamo. To zagotavlja, da se korenine v začetnem obdobju zlahka širijo v zrahljani zemlji. Izkopano zemljo je priporočljivo zbrati v samokolnico ali na ponjavo, da jo bomo kasneje lažje zmešali z materiali za izboljšanje tal, preden jo vrnemo nazaj.

Zemljo, ki smo jo vzeli iz jame, obogatimo z organskimi snovmi, da rastlini zagotovimo optimalno okolje. Primešajmo obilo zrelega komposta ali kakovostnega, pakiranega gnoja. To ne le oskrbi rastlino s hranili v začetni fazi razvoja, ampak tudi izboljša strukturo tal in njihovo vodno gospodarstvo. Nikoli ne uporabljajmo svežega gnoja, saj lahko opeče mlade, občutljive korenine. Skrbna priprava tal je najboljša naložba, ki se bo kasneje poplačala z zdravo, močno rastočo in bogato cvetočo rastlino.

Postopek sajenja in začetna nega

Najboljši čas za sajenje mandljevca je jesen (od konca septembra do zmrzali) ali zgodnja pomlad (marec-april). Prednost jesenskega sajenja je, da ima rastlina čez zimo čas, da se umiri, in s spomladansko otoplitvijo lahko takoj začne z razvojem korenin, tako da poletno vročino pričaka z močnejšim koreninskim sistemom. Tudi spomladansko sajenje je lahko uspešno, vendar je v tem primeru treba v poletnih mesecih posvetiti več pozornosti rednemu zalivanju, da se mlada rastlina ne izsuši. Sadike v loncih lahko sadimo skoraj vse leto v času brez zmrzali, vendar se je priporočljivo izogibati sajenju v poletni vročini.

Pred začetkom sajenja sadiko v loncu temeljito zalijemo, da se koreninska gruda popolnoma prepoji in jo lažje vzamemo iz lonca. Rastlino previdno vzemite ven in preglejte njen koreninski sistem. Če so korenine krožno prerasle koreninsko grudo, jih nežno razrahljajte s prsti, da jih spodbudite k širjenju v nova tla. Rastlino postavite na sredino pripravljene sadilne jame tako, da je koreninski vrat (del, kjer se deblo stika s koreninami) v isti ravnini z okoliško zemljo. Pri različicah, cepljenih na deblo, pazite, da je mesto cepljenja vsaj 5-10 centimetrov nad ravnjo tal.

Ko ste rastlino postavili na pravilno višino, začnite jamo zasipavati z izboljšano mešanico zemlje. Zemljo vračajte postopoma, v več delih, in jo vmes nežno potlačite, da okoli korenin ne ostanejo zračni žepi, ki bi lahko povzročili izsušitev koreninskega sistema. Ob koncu sajenja okoli debla rastline oblikujte majhen “krožnik”, ki pomaga, da voda za zalivanje pride neposredno do koreninske cone. Nato rastlino temeljito zalijte, uporabite vsaj 10-15 litrov vode, da se tla dobro navlažijo in usedejo okoli korenin.

Nega po sajenju je ključnega pomena v prvih tednih in mesecih. Za ohranjanje vlažnosti tal in preprečevanje rasti plevela okoli rastline razporedite 5-8 cm debelo plast zastirke (npr. borova kora, lesni sekanci, kompost), vendar pustite majhen razmik od debla, da preprečite gnitje. Visokodebelne različice je v prvih letih priporočljivo privezati ob oporo, da jih veter ne more premakniti, dokler se njihov koreninski sistem ne okrepi. Oporo zabijte na nasprotni strani prevladujoče smeri vetra in deblo nanjo privežite z ohlapno vezjo v obliki osmice, da ne poškodujete skorje.

Metode razmnoževanja tridelnega mandljevca

Razmnoževanje mandljevca je mogoče z različnimi vegetativnimi metodami, ki zagotavljajo, da bodo lastnosti nove rastline enake lastnostim matične rastline. Razmnoževanje s semeni ni priporočljivo, saj potomci ne bodo podedovali polnjenih cvetov žlahtnih sort, rezultat pa bo manj privlačna rastlina, podobna osnovni vrsti. Najpogosteje uporabljeni metodi, ki ju je mogoče uspešno izvesti tudi v domačem vrtu, sta zeleni potaknjenci in grebeničenje. Profesionalne drevesnice dajejo prednost cepljenju, zlasti za pridelavo visokodebelnih oblik.

Razmnoževanje z zelenimi potaknjenci je eden najbolj priljubljenih postopkov. Najprimernejši čas za to je pozna pomlad ali zgodnje poletje (maj-junij), ko so sveži poganjki že napol oleseneli. Izberite zdrav, močan poganjek debeline svinčnika in odrežite 10-15 cm dolg kos, tik pod listnim vozlom. Spodnje liste potaknjenca odstranite, pustite le zgornje 2-4 liste, ki jih lahko prepolovite, da zmanjšate izhlapevanje. Konec potaknjenca pomočite v hormon za ukoreninjanje, nato pa jih zasadite v rahlo, vlažno podlago (npr. mešanica perlita in šote). Za zagotovitev visoke vlažnosti posodo pokrijte s prozorno folijo ali plastenko in jo postavite na svetlo, a ne neposredno sončno mesto. Ukoreninjenje običajno traja 4-8 tednov.

Grebeničenje je izjemno preprosta in skoraj vedno uspešna metoda, ki je še posebej učinkovita pri grmičastih oblikah mandljevca. Zgodaj spomladi izberite mlad, upogljiv poganjek blizu tal. Del poganjka, ki bo v stiku z zemljo, previdno zarežite ali poškodujte na majhnem odseku z ostrim nožem, da spodbudite nastanek korenin. Izkopljite majhen jarek, upognite poganjek navzdol, poškodovani del pritrdite v tla z žično kljuko in ga nato pokrijte z zemljo. Konec poganjka privežite ob oporo, da bo stal pokonci. Tla vzdržujte nenehno vlažna. Pogrebenčeni del običajno do jeseni ali naslednje pomladi razvije dovolj korenin, da ga lahko ločimo od matične rastline in začne samostojno življenje.

Cepljenje je najbolj profesionalna metoda razmnoževanja, ki se uporablja predvsem za ustvarjanje visokodebelnih dreves. Za to potrebujemo podlago, ki zagotavlja koreninski sistem in deblo rastline, ter žlahtni cepič, ki izvira iz želene sorte mandljevca. Podlaga je najpogosteje katera od odpornih sort slive (npr. mirobalana) ali divja češnja. Cepljenje se običajno izvaja pozimi (s kopulacijo) ali zgodaj spomladi (z okulacijo). Ta metoda zahteva veliko strokovnega znanja, prakse in posebnega orodja, zato se pri domačem razmnoževanju uporablja redkeje. Rezultat uspešnega cepljenja je žlahtna krošnja z bogatim cvetenjem, ki raste na močni in odporni podlagi.