Sajenje in razmnoževanje orhideje Phalaenopsis

Phalaenopsis, bolj znan kot metuljasta orhideja, je danes ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin, ki s svojo eleganco in dolgotrajnim cvetenjem lahko okrasi vsak dom. Da pa bo vaša rastlina dolgoročno ostala zdrava in cvetoča, je nujno poznati in uporabljati pravilne tehnike sajenja in razmnoževanja. Mnogi se bojijo presajanja, čeprav je ta postopek ključen za ohranjanje zdravja koreninskega sistema in zagotavljanje rasti rastline. V tem članku bomo podrobno predstavili strokovne prijeme, s katerimi boste lahko uspešno presadili in razmnožili svojo najljubšo orhidejo ter tako zagotovili njeno neprekinjeno lepoto v prihodnjih letih.

Orhideje Phalaenopsis so epifitske rastline, kar pomeni, da v svojem naravnem okolju živijo на drevesih, korenine pa se oprijemajo drevesne skorje in ne zemlje. Iz tega sledi, da je tradicionalna zemlja za rože zanje usodna, saj je preveč zbita, duši korenine in jih ohranja nenehno vlažne, kar vodi v hitro gnitje korenin. Idealen sadilni substrat mora biti zato zračen, z dobro drenažo, hkrati pa mora biti sposoben zadržati potrebno vlago za korenine. Najpogostejša in najbolj preizkušena sestavina je borova skorja, ki je na voljo v različnih velikostih in odlično posnema naravno okolje rastline. Izbira pravega substrata je prvi in najpomembnejši korak pri gojenju zdrave orhideje.

Pri izbiri sadilnega substrata je treba upoštevati tudi okoliško vlažnost in naše navade zalivanja. Borova skorja z večjimi kosi zagotavlja bolj rahlo strukturo, prepušča več zraka do korenin in se zato hitreje suši, kar je lahko idealno v bolj vlažnem okolju ali za tiste, ki so nagnjeni k prekomernemu zalivanju. Skorja z manjšo granulacijo bolje zadržuje vlago, zato je lahko primernejša v prostorih s suhim zrakom ali ob redkejšem zalivanju. Skorji se pogosto dodajajo tudi druge sestavine, kot sta šotni mah (sphagnum moss), ki odlično zadržuje vlago, ali oglje, ki izboljšuje zračnost in veže škodljive snovi.

Izbira pravega lonca je vsaj tako pomembna kot izbira substrata. Za orhideje Phalaenopsis so najbolj idealni prozorni plastični lonci, ki imajo več prednosti pred tradicionalnimi glinenimi ali keramičnimi lonci. Skozi prozorne stene lahko nenehno preverjate stanje koreninskega sistema in vlažnost substrata, kar olajša preprečevanje prekomernega zalivanja in pravočasno odkrivanje morebitnih težav. Poleg tega so korenine Phalaenopsisa sposobne tudi fotosinteze, zato dostop do svetlobe prispeva k splošnemu zdravju rastline. Pomembno je, da ima lonec na dnu in ob straneh veliko drenažnih odprtin, da se prepreči zastajanje vode in zagotovi ustrezen pretok zraka.

Izbira idealnega sadilnega substrata in lonca

Za orhidejo je najpomembnejše pravilno prezračevanje koreninskega sistema in ravnovesje vodnega gospodarstva, zato morata substrat in lonec služiti temu namenu. Najpogosteje uporabljen sadilni substrat je posebna mešanica na osnovi borove skorje, namenjena orhidejam. Porozna struktura borove skorje zagotavlja prost pretok zraka med koreninami, preprečuje zadušljivost in gnitje, medtem ko ob zalivanju vpije vodo, ki jo postopoma sprošča. Skorja se sčasoma, običajno v 2-3 letih, razgradi, postane kisla in izgubi svojo zračno strukturo, zato jo je takrat nujno zamenjati. Uporaba sveže, kakovostne skorje je osnovni pogoj za uspešno presajanje.

S kombiniranjem osnovnih materialov lahko substrat še dodatno prilagodite svojim razmeram. V stanovanjih s suhim zrakom je priporočljivo borovi skorji primešati malo (približno 10-20 %) šotnega mahu, saj ta kot goba dlje zadržuje vlago. S tem zmanjšamo potrebo po zalivanju, vendar je treba z njim ravnati previdno, saj lahko prevelika količina povzroči gnitje korenin. Drugi koristni dodatki so lahko perlit ali oglje, ki služita za rahljanje substrata in izboljšanje zračnosti, oglje pa ima tudi blag dezinfekcijski učinek. Idealna mešanica je vedno rezultat individualnega eksperimentiranja, ki upošteva mikroklimo stanovanja.

Velikost in vrsta lonca sta prav tako odločilna. Splošno pravilo je, da vedno izberete le malo večji lonec od prejšnjega, v katerega se koreninski sistem udobno, a ne preveč ohlapno prilega. V prevelikem loncu se substrat suši počasneje, kar povečuje tveganje za gnitje korenin. Uporaba prozornih plastičnih loncev je izrecno priporočljiva, saj omogočajo fotosintezo korenin in nenehno spremljanje njihovega stanja. Tako lahko enostavno ugotovite, kdaj je čas za zalivanje: če so korenine srebrnkaste in na steni lonca ni kondenza, je čas za zalivanje.

Pravilna drenaža je nujna, zato izberite lonec z več luknjami na dnu. Mnogi ljubitelji orhidej celo izvrtajo dodatne luknje na straneh lonca z vročim kovinskim predmetom, da zagotovijo pretok zraka tudi sredi koreninske cone. Ta metoda je lahko še posebej koristna v bolj vlažnih okoljih ali pri uporabi manj zračnih substratov. Dobra drenaža preprečuje, da bi korenine stale v vodi, kar je eden najpogostejših vzrokov za propad metuljastih orhidej. Pri izbiri lonca je torej funkcionalnost vedno pomembnejša od estetike.

Presajanje korak za korakom

Presajanje je običajno potrebno vsaki dve leti ali ko substrat postane vidno postaran, zbit in razpadajoč. Poseg je prav tako pravočasen, ko rastlina preraste svoj lonec in njene korenine v velikem številu rastejo iz lonca ali če je pomemben del koreninskega sistema zgnil ali se posušil. Najbolj idealen čas za presajanje je obdobje po cvetenju, ko rastlina vstopi v aktivno fazo rasti, kar pogosto nakazuje pojav novih listov ali korenin. Nikoli ne presajajte rastline med cvetenjem, saj to vodi v prezgodnje venenje cvetov in oslabitev rastline.

Prvi korak je previdno odstraniti rastlino iz starega lonca. Nežno stisnite stranice lonca, da se substrat zrahlja, nato pa previdno izvlecite rastlino, pri čemer pazite, da ne poškodujete korenin. Nato čim bolj previdno odstranite stari sadilni substrat s korenin. Trdovratno prilepljenih koščkov skorje ne odstranjujte na silo, raje koreninsko grudo za nekaj minut namočite v mlačno vodo, kar bo pomagalo, da se zrahljajo. Cilj je čim bolj temeljito očistiti korenine, da jih lahko natančno pregledate.

Očiščen koreninski sistem natančno preglejte in s sterilnimi, ostrimi škarjami ali vrtnimi škarjami odstranite vse odmrle dele. Zdrave korenine so trde, mesnate, njihova barva sega od belkaste do zelene; medtem ko so odmrle korenine rjave, mehke, kašaste ali pa papirnato prazne in suhe. Rezne površine lahko posujete z mletim cimetom ali ogljem v prahu, ki delujeta kot naravna fungicida in pomagata pri celjenju ran. Pustite samo zdrave, vitalne korenine, to je jamstvo za obnovo rastline.

Na dno novega lonca položite tanko plast svežega substrata, nato pa rastlino postavite na sredino lonca. Previdno razporedite korenine, nato pa začnite polniti stranice lonca s substratom, pri čemer lonec nežno stresajte in potapkajte, da koščki skorje zapolnijo vrzeli med koreninami. Substrata ne stiskajte preveč, saj bi s tem uničili želeno zračno strukturo. Rastlina stoji stabilno, ko je najvišji del koreninskega vratu v isti ravnini z robom lonca ali nekoliko pod njim.

Metode razmnoževanja orhideje Phalaenopsis

Najpogostejši in za hobi vrtnarje enostavno izvedljiv način razmnoževanja orhidej Phalaenopsis je gojenje “keikija”. Keiki je beseda havajskega izvora, ki pomeni “dojenček” ali “otrok”, v botaniki pa označuje majhno sadiko, ki se razvije na materinski rastlini. Te majhne orhideje se običajno razvijejo na odcvetem cvetnem steblu, iz enega od njegovih spečih brstov (nodijev). Nastanek keikija včasih sprožijo hormonske spremembe ali okoljski stres, njihovo rast pa je mogoče umetno spodbuditi tudi s posebnimi pastami, ki vsebujejo citokinin.

Po pojavu keikija morate biti potrpežljivi in počakati, da se majhna rastlina na materinski rastlini dovolj okrepi. Zrela je za ločitev, ko je že razvila vsaj 2-3 lastne liste in več korenin, dolgih vsaj 4-5 cm. Ta proces lahko traja več mesecev, vendar ne smete hiteti, saj prezgodaj ločen keiki ne bo dovolj močan za samostojno življenje. Medtem ko se majhna rastlina razvija na materinski rastlini, skrbite zanjo enako kot za “mamo”, zagotavljajte primerno svetlobo in vlažnost.

Za ločitev uporabite sterilno, ostro skalpel ali nož in previdno odrežite keiki s cvetnega stebla skupaj z majhnim, približno 1-2 cm dolgim koščkom stebla. Pazite, da se krhke korenine majhne rastline med postopkom ne poškodujejo. Ločenega “dojenčka” je treba nato posaditi v majhen, prozoren lonec. Substrat naj bo drobnozrnata borova skorja, po možnosti zmešana z malo šotnega mahu, da mladim koreninam zagotovi stalno, a ne prekomerno vlago.

Nega na novo posajenega keikija zahteva posebno pozornost v prvih tednih in mesecih. Lonec postavite na svetlo, a pred neposrednim soncem zaščiteno, toplo mesto. Substrat ohranjajte rahlo vlažen, vendar nikoli ne sme stati v vodi. Visoka zračna vlaga spodbuja nadaljnjo rast korenin, zato je priporočljivo majhen lonec postaviti na pladenj s kamenčki in vodo ali ga hraniti v mini rastlinjaku. Z gnojenjem počakajte vsaj en mesec, dokler rastlina vidno ne začne rasti, in tudi takrat uporabljajte le zelo razredčeno, uravnoteženo gnojilo.

Nega sveže posajenih orhidej in keikijev

Presajanje je za rastlino vedno stres, zato v obdobju po posegu zahteva posebno nego. Takoj po presajanju rastline ne zalivajte vsaj 5-7 dni. To da čas, da se morebitne drobne poškodbe na koreninah posušijo in zacelijo, s čimer se prepreči razvoj glivičnih ali bakterijskih okužb. Prvo zalivanje naj bo temeljito, z metodo namakanja, pri kateri lonec za 15-20 minut potopite v mlačno, mehko vodo, nato pa pustite, da se temeljito odcedi.

Sveže posajeno orhidejo postavite na svetlo, a pred žgočim soncem zaščiteno, toplo mesto. Neposredna sončna svetloba lahko opeče liste in preveč segreje substrat, kar bi povzročilo dodaten stres koreninam, ki se celijo. Višja zračna vlaga pomaga rastlini pri regeneraciji, zato je priporočljivo v njeni bližini izhlapevati vodo ali občasno nežno pršiti liste, vendar pazite, da se voda не zadržuje v listnih pazduhah. Gnojenje prekinite za vsaj en mesec oziroma dokler ne opazite nove rasti korenin ali listov.

Na novo posajeni keikiji so še bolj občutljivi in zahtevajo povečano pozornost. V njihovem primeru je najpomembnejše zagotavljanje nenehno visoke zračne vlage in enakomerno rahlo vlažnega substrata, saj se njihove tanke korenine lahko hitro posušijo. Mini rastlinjak, ustvarjen s prozorno plastično vrečko ali zgornjim delom odrezane plastenke, lahko naredi čudeže, saj pomaga zadrževati vlago okoli rastline. Ta “folijski šotor” dnevno za nekaj minut prezračite, da preprečite plesnenje.

Potrpežljivost je ključna tako pri presajenih odraslih rastlinah kot pri mladih keikijih. Lahko traja tedne, včasih celo mesece, da se rastlina popolnoma prilagodi novemu okolju in začne vidno rasti. Opazujte znake svojih rastlin: pojav novih korenin, razvoj novega lista, vse to so znaki, da ste na pravi poti. Ko se rastlina stabilizira in začne aktivno rasti, se lahko postopoma vrnete k običajni rutini zalivanja in gnojenja in kmalu boste spet lahko občudovali čudovite cvetove.