Zlata vrtnica, ali s strokovnim imenom Rosa xanthina, je osupljivo lep okrasni grm, ki izvira iz Kitajske in vsakega ljubitelja vrtov navduši s svojimi spomladanskimi, živo rumenimi cvetovi. Čeprav gre v osnovi za odporno sorto z dobro odpornostjo proti zmrzali, je za uspešno prezimovanje vredno narediti nekaj osnovnih, strokovnih korakov, zlasti pri mlajših, še ne popolnoma utrjenih sadikah. Pravilni postopki prezimovanja ne zagotavljajo le preživetja rastline v ostrejših zimskih mesecih, temveč prispevajo tudi k temu, da nas vrtnica v naslednji sezoni razveseli v svoji najlepši obliki in z obilnim pridelkom cvetov. Skrbne priprave in pozornost med zimo se bodo obrestovale in nas spomladi obdarile z zdravo in vitalno rastlino.
Priprava na prezimovanje je ključna faza vegetacijskega cikla rastline, ki postavlja temelje za rast in cvetenje v prihodnjem letu. Najpomembnejša opravila se začnejo sredi jeseni, običajno konec oktobra ali v začetku novembra, še preden nastopijo prve resnejše pozebe. Takrat je že priporočljivo zmanjšati količino zalivanja, da se poganjki rastline utrdijo in se tkiva pripravijo na hladnejše obdobje. Prekomerno zalivanje v tem obdobju bi vrtnico spodbudilo k rasti novih, nežnih poganjkov, ki bi zaradi zmrzali zlahka pomrznili in s tem po nepotrebnem oslabili celotno rastlino.
Pravilno časovno načrtovanje dodajanja hranil je prav tako bistveno za uspešno prezimovanje. Od konca poletja, od sredine avgusta naprej, se je treba izogibati uporabi gnojil z visoko vsebnostjo dušika, saj ta spodbujajo rast poganjkov. Namesto tega je bolj priporočljivo uporabiti gnojilo, bogato s kalijem, ki je posebej namenjeno jesenski pripravi. Kalij pospešuje zorenje vej, krepi celične stene in znatno izboljša odpornost rastline proti zmrzali, s čimer postane odpornejša na zimska temperaturna nihanja in dolgotrajen mraz.
Urejanje okolice koreninskega vratu vrtnice je prav tako pomemben del jesenske priprave. Odpadlo listje in druge rastlinske ostanke je treba nujno odstraniti iz okolice koreninskega vratu, saj na njih zlahka prezimijo povzročitelji bolezni in jajčeca ali ličinke škodljivcev. S temeljitim jesenskim čiščenjem lahko znatno zmanjšamo tveganje za spomladanske okužbe in tako preprečimo pojav glivičnih bolezni, kot sta pepelasta plesen ali rja na vrtnicah. Čisto okolje zagotavlja tudi zadostno kroženje zraka okoli koreninskega vratu, kar prav tako prispeva k ohranjanju zdravja rastline.
Pravilno obrezovanje in priprava
Obrezovanje zlate vrtnice pred prezimovanjem se nekoliko razlikuje od tehnik obrezovanja tradicionalnih vrtnic, saj ta sorta največ cvetov rodi na dvoletnih poganjkih. Namen jesenskega obrezovanja ni predvsem spodbujanje cvetenja, temveč oblikovanje rastline in odstranjevanje bolnih, poškodovanih ali odmrlih vej. Priporočljivo je opraviti blago, tako imenovano čistilno obrezovanje, s katerim grm osvobodimo nepotrebnih, šibkih poganjkov in s tem zmanjšamo površino izhlapevanja ter tveganje za bolezni. Močno obrezovanje je treba načrtovati za pomlad, po cvetenju.
Pri obrezovanju vedno uporabljajte ostre, razkužene škarje, da bodo rezne površine gladke in čiste, s čimer se boste izognili poškodbam tkiv in vdoru patogenov. Reze vedno naredite nad zdravim brstom, rahlo poševno, da bo voda zlahka odtekala s površine. Odstranjenih rastlinskih delov ne puščajte na vrtu, temveč jih zberite in uničite ali ustrezno kompostirajte, da preprečite nadaljnje širjenje bolezni. Ta skrb je ključna za zagotavljanje dolgoročnega zdravja našega rastlinskega materiala.
Pri mladih, sveže posajenih sadikah je še posebej pomembna skrbna priprava, saj njihov koreninski sistem še ni prodrl dovolj globoko v tla, da bi dosegel območje, zaščiteno pred zmrzaljo. Pri teh rastlinah je priporočljivo poganjke skrajšati za približno tretjino, da se zmanjša tveganje za poškodbe zaradi vetra, ki lahko premakne tudi koreninski sistem. S skrajšanimi poganjki postane rastlina stabilnejša in bolje prenaša zimske nevihte in pritisk snega, ki lahko polomi veje in povzroči resno škodo na mladem grmu.
Starejši, že več let na našem vrtu živeči, utrjeni grmi zlate vrtnice zahtevajo bistveno manj priprav. V njihovem primeru se jesensko obrezovanje pogosto lahko tudi opusti ali pa se omeji le na najnujnejše popravke, na primer na odstranjevanje križajočih se vej ali vej, ki pregosto zgoščujejo notranjost grma. Najpomembnejše opravilo je tudi pri njih čiščenje območja okoli koreninskega vratu od odpadlega listja ter rahlo rahljanje tal, kar izboljša odvodnjavanje in zračnost tal v zimskih mesecih.
Zaščita koreninskega vratu in zastirka
Najbolj razširjen in najučinkovitejši način zaščite koreninskega vratu vrtnice je osipavanje ali z drugimi besedami zasipavanje z zemljo. Ta postopek je treba opraviti pred nastopom prvih resnejših, trajnih pozeb, vendar že v hladnem vremenu, običajno sredi ali konec novembra. Bistvo osipavanja je zaščita cepilnega mesta vrtnice, ki je najbolj občutljivo na zmrzal, z debelo plastjo zemlje. Za to uporabite rahlo, s kompostom pomešano zemljo, ali pa zrel hlevski gnoj, iz okolice koreninskega vratu ali drugega dela vrta, in jo nakopičite okoli koreninskega vratu vsaj 20-25 centimetrov visoko.
Izbira materiala za osipavanje je ključna. Izogibajte se težki, glineni zemlji, ker se ta lahko zaradi zimskih padavin zbije, zaduši in povzroči gnitje koreninskega vratu. Najboljša izbira je rahla, drobljiva vrtna zemlja, ki jo je priporočljivo pomešati s peskom ali drobnim prodom za boljšo drenažo. Narejen kupček zemlje ne le izolira pred zmrzaljo, temveč ščiti tudi speče brste na dnu koreninskega vratu, iz katerih bodo spomladi pognale nove, močne poganjke.
Po osipavanju je priporočljivo območje okoli koreninskega vratu prekriti z zastirko, ki nudi dodatno zaščito pred zmrzovanjem tal. Plast zastirke pomaga ohranjati vlago v tleh, preprečuje rast plevela in kot počasi razpadajoča organska snov tudi bogati tla s hranili. Odličen material za zastirko so lahko listje, slama, borova skorja ali lesni sekanci. Zastirko razporedite v debelini približno 10-15 centimetrov okoli kupčka zemlje, vendar pazite, da se neposredno ne dotika stebla vrtnice, da zagotovite zadostno zračenje.
Pomembno je omeniti, da zimske zaščite ne smemo narediti prezgodaj. Če vrtnico pokrijemo že v milih jesenskih dneh, lahko to povzroči zadušitev rastline in razvoj glivičnih bolezni. Počakajte, da temperatura trajno pade pod 0 stopinj Celzija in da površina tal rahlo zamrzne. Po prenehanju spomladanskih pozeb, običajno konec marca ali v začetku aprila, zaščito in kupček zemlje postopoma in previdno odstranite, da se rastlina počasi navadi na spremenjene razmere in močnejše sonce.
Posebni vidiki in pogoste napake
Prezimovanje zlatih vrtnic, gojenih v posodah, zahteva posebno pozornost, saj je njihov koreninski sistem veliko bolj izpostavljen nevarnosti zmrzali kot pri rastlinah, posajenih na prostem. V loncu lahko zemlja zamrzne veliko hitreje in globlje, kar lahko povzroči resne poškodbe korenin ali celo propad rastline. Zato je treba vrtnice v loncih pozimi nujno prestaviti na zaščiteno, pred zmrzaljo varno, a hladno mesto. Idealna lokacija je lahko neogrevana garaža, klet ali shramba, varna pred zmrzaljo.
Če ni možnosti za shranjevanje vrtnice v posodi na mestu brez zmrzali, je treba zaščito zagotoviti na druge načine. Lonček postavite na stiroporno ploščo, da ga izolirate tudi pred mrazom od spodaj, nato pa sam lonček ovijte z več plastmi jute, mehurčaste folije ali posebne zimske zaščitne prevleke. Zemljo rastline pokrijte z zastirko, na primer z borovo skorjo, poganjke pa previdno povežite in prekrijte z zračno prepustnim materialom, tako imenovano zimsko kopreno, ki jo bo zaščitila pred hladnim vetrom in poškodbami zaradi zimskega sonca.
Ena najpogostejših napak pri prezimovanju je pretirana zaščita, zlasti v milejših zimah. Pod neprodušno zaprto zaščito se lahko rastlina zaduši, para se kondenzira, kar ustvarja idealno okolje za glivične okužbe, na primer botritis. Vedno pazite, da so uporabljeni zaščitni materiali (npr. koprena, juta) zračno prepustni, in v milejšem, sončnem zimskem dnevu rastlino celo za kratek čas prezračite z odkritjem zaščite. Cilj je zaščita pred zmrzaljo, ne pa hermetično zapiranje rastline.
Druga pogosta težava je prehitro ali, nasprotno, prepozno odstranjevanje spomladanske zaščite. Če zaščito odstranimo prezgodaj, lahko pozne spomladanske pozebe povzročijo resno škodo na že prebujajočih se, svežih poganjkih. Če pa zimski ovoj na rastlini pustimo predolgo, lahko to povzroči zadušitev koreninskega vratu, raztezanje in oslabelost poganjkov zaradi pomanjkanja svetlobe. Najbolje je zaščito odstranjevati postopoma, v več korakih, in pri tem spremljati vremensko napoved, s čimer damo rastlini čas, da se prilagodi spomladanskim razmeram.
