Trilistni mandljevec, znan tudi kot okrasni mandljevec, je čudovit, spomladi obilno cvetoč okrasni grm, ki nas ob ustrezni negi iz leta v leto razveseljuje s svojim videzom. Čeprav gre v osnovi za razmeroma odporno vrsto, je uspešno prezimovanje ključnega pomena za zagotavljanje zdravja rastline in bogatega cvetenja v prihodnjem letu. Pripravljalni proces se ne začne šele s prihodom zmrzali; potrebne korake moramo storiti že veliko prej, tekom jeseni. Skrbne priprave vključujejo ustrezno dognojevanje, obrezovanje in optimizacijo okolja rastline, da bi preživela tegobe zime z najmanjšim možnim stresom. Uspeh prezimovanja je torej rezultat kompleksnega, večstopenjskega procesa, na katerega bi moral biti pozoren vsak lastnik trilistnega mandljevca.
Priprava na prezimovanje se začne že konec poletja, v začetku jeseni z dodajanjem ustreznih hranil. V tem obdobju se je treba izogibati gnojilom z visoko vsebnostjo dušika, saj bi ta spodbujala rast novih poganjkov, ki do zmrzali ne bi mogli dozoreti in bi tako zlahka utrpeli poškodbe zaradi zmrzali. Namesto tega je treba poudarek dati pripravkom, bogatim s kalijem, ki spodbujajo zorenje vejic, krepijo celične stene in znatno izboljšujejo odpornost rastline proti zmrzali. Kalij prispeva tudi k uravnavanju notranjega vodnega ravnovesja rastline, kar je ključnega pomena za preprečevanje zimske izsušitve. Temeljito jesensko gnojenje s poudarkom na kaliju tako postavlja temelje odpornosti trilistnega mandljevca za hladne mesece.
Mlade, sveže posajene sadike so še posebej občutljive na zimsko zmrzal, zato je treba njihovi zaščiti posvetiti posebno pozornost. V prvem letu ali dveh je izjemno pomembna zaščita korenin, kar najlažje dosežemo z osipavanjem zemlje okoli korenin. V ta namen lahko uporabimo zrel kompost, listje ali celo poseben material za zastirko, ki ga v debelini vsaj 15-20 centimetrov razporedimo okoli korenin rastline. Ta izolacijska plast ščiti koreninski vrat in mesto cepljenja pred zmrzovanjem, kar je najobčutljivejši del rastline, zlasti pri visokodebelnih različicah. Plast zastirke je treba spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, previdno odstraniti, da se tla lahko segrejejo in rastlina z novo močjo začne rasti.
Prezimovanje trilistnih mandljevcev, gojenih v loncih, se razlikuje od tistih, ki rastejo na prostem, saj je njihov koreninski sistem veliko bolj izpostavljen temperaturnim nihanjem in nevarnosti zmrzovanja. Te rastline je treba med zimo vsekakor prestaviti na mesto brez zmrzali, a hladno. Idealno mesto za prezimovanje je neogrevana garaža, klet ali zaščitena, pokrita terasa, kjer temperatura stalno ostaja med 0 in 10 stopinjami Celzija. Pomembno je, da tudi med prezimovanjem zagotovimo minimalno zalivanje, le toliko, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši, vendar se izogibajmo prekomernemu zalivanju, saj lahko povzroči gnitje korenin. Njihova potreba po svetlobi je v tem obdobju mirovanja minimalna, vendar se je treba izogibati tudi popolni temi.
Vloga in pomen jesenskega obrezovanja
Vprašanje jesenskega obrezovanja deli vrtnarje, vendar lahko v primeru trilistnega mandljevca pravočasen in strokovno izveden poseg pripomore k uspešnemu prezimovanju in spomladanski obnovi. Pomembno je poudariti, da ne gre za močno, oblikovalno obrezovanje, temveč za nekakšen sanitarni in pripravljalni poseg. Med njim je treba predvsem odstraniti posušene, bolne ali poškodovane veje, ki bi lahko v obdobju mirovanja predstavljale vir okužbe. Poleg tega je priporočljivo odrezati tudi šibke, nedozorele poganjke, saj so ti deli rastline najbolj izpostavljeni zimski zmrzali in bi njihovo pomrznjenje po nepotrebnem obremenilo grm.
Optimalni čas za obrezovanje je obdobje po odpadanju listja, a še pred nastopom hudih zmrzali. To je običajno konec oktobra, v začetku novembra, vendar se lahko razlikuje glede na vreme. Prezgodnje obrezovanje lahko sproži nastanek novih poganjkov, ki bi pozimi zagotovo pomrznili. Prepozno obrezovanje, opravljeno že v mrzlem vremenu, pa lahko na rastlini povzroči rane, ki se težje celijo in lahko odprejo pot patogenom. Za obrezovanje vedno uporabljajte čisto, ostro orodje, da bodo rezne površine gladke, s čimer zmanjšate tveganje za okužbo in pospešite celjenje ran.
Med obrezovanjem je treba paziti tudi na zagotavljanje zračnosti krošnje. V pregostem vejevju zrak ne more pravilno krožiti, kar v zimskem, vlažnejšem obdobju spodbuja razvoj glivičnih bolezni. Odstranite veje, ki rastejo prečno in se drgnejo druga ob drugo, da preprečite poškodbe lubja, kar je prav tako vstopna točka za patogene. Zračna, pregledna krošnja se hitreje suši in je manj izpostavljena obremenitvam zaradi zimskih padavin, kot je na primer debela snežna odeja, ki lahko povzroči lomljenje vej.
Pri visokodebelnih trilistnih mandljevcih obrezovanje zahteva posebno skrb, saj je ohranjanje oblike krošnje z estetskega vidika izjemno pomembno. Tudi tu je primarno sanitarno obrezovanje, poleg tega pa je treba paziti tudi na ravnovesje krošnje. Morebitne divje poganjke, ki izraščajo iz podlage pod mestom cepljenja, je treba odstraniti pri osnovi, saj bi ti jemali energijo žlahtnemu delu. Po obrezovanju je priporočljivo večje rezne površine premazati s cepilno smolo, da rastlino zaščitimo pred okužbami in spodbudimo nastanek kalusa.
Praktični koraki zimske zaščite
Trilistni mandljevci, posajeni na prostem, zlasti mlajši primerki in visokodebelne različice, so še posebej izpostavljeni poškodbam zaradi zmrzali, ki jih povzroča zimsko sonce. Ta pojav povzroča izmenjavanje dnevnega segrevanja in nočnih zmrzali, kar lahko privede do vzdolžnega pokanja lubja. Najbolj učinkovit način za preprečevanje tega je beljenje debla, ki zaradi odbojnega učinka bele barve zmanjšuje segrevanje in s tem blaži temperaturna nihanja. Alternativna rešitev je ovijanje debla z juto, trstiko ali posebnim ščitnikom za deblo, ki ga je mogoče kupiti v ta namen in ki prav tako izolira ter ščiti pred mehanskimi poškodbami.
Zimske padavine, zlasti težek, moker sneg, lahko povzročijo resne poškodbe na vejevju trilistnega mandljevca. Pod težo snega se veje lahko upognejo in celo zlomijo, kar znatno poslabša estetsko vrednost in zdravje rastline. Da bi to preprečili, je priporočljivo po večjih sneženjih previdno otresti sneg z vej grma s pomočjo mehke metle. Pri grmastih oblikah trilistnih mandljevcev lahko pred prezimovanjem veje ohlapno povežemo, s čimer dobimo bolj kompaktno obliko, ki bolje prenaša pritisk snega in je manj nagnjena k lomljenju vej.
Čeprav je rastlina v stanju mirovanja, ne smemo popolnoma pozabiti niti na zimsko zalivanje, zlasti v milejših obdobjih brez zmrzali. Zimska izsušitev, znana tudi kot fiziološka suša, predstavlja resno nevarnost, ko rastlina ne more črpati vode iz zamrznjenih tal, medtem ko sonce in veter izhlapevata vlago iz vejic. Zato je v dneh brez zmrzali, ko se zgornja plast tal odtali, priporočljivo zmerno zaliti korenine trilistnega mandljevca, da koreninski sistem dobi potrebno vodo. To je še posebej pomembno pri rastlinah, ki prezimujejo v loncih, saj se njihova koreninska gruda hitreje izsuši.
Del zimske zaščite je tudi preventivna zaščita pred škodljivci in boleznimi. Škropljenje v obdobju mirovanja po odpadanju listja je nujno za uspešno prezimovanje. V ta namen lahko uporabimo pripravke na osnovi bakra ali olja, ki učinkovito uničujejo prezimujoče oblike škodljivcev (npr. kaparji, listne uši) in spore glivičnih bolezni (npr. monilija), ki se skrivajo na vejah in v razpokah lubja. Škropljenje je treba opraviti v suhem vremenu brez zmrzali, temeljito in po vseh delih rastline, da škropivo doseže tudi skrite kotičke.
Priprava na spomladansko prebujanje
Ko se bliža konec zime, dnevi postajajo daljši in temperature začenjajo naraščati, se trilistni mandljevec počasi prebuja iz zimskega spanca. V tem prehodnem obdobju je še posebej pomembna skrbna nega, da rastlina gladko vstopi v novo rastno sezono. Zaščitnih oblog, uporabljenih za prezimovanje, kot so ščitniki za deblo ali pokrivna zastirka, ne smemo odstraniti prezgodaj. Počakajmo, da nevarnost hudih nočnih zmrzali dokončno mine, kar je običajno sredi ali konec marca. Prezgodnje odkrivanje lahko zaradi nenadnih temperaturnih sprememb poškoduje brste in deblo.
Takoj ko se vreme trajno otopli in mine nevarnost zmrzali, je čas za spomladansko obrezovanje. To obrezovanje je že namenjeno oblikovanju in spodbujanju cvetenja, v nasprotju z jesenskim sanitarnim obrezovanjem. Takrat je treba odstraniti morebitne pozimi pomrznjene, posušene ali poškodovane konce vej, pa tudi šibke poganjke, ki rastejo proti notranjosti krošnje. Cilj spomladanskega obrezovanja je ustvariti zračno, estetsko obliko krošnje, ki zagotavlja, da vsaka cvetoča veja dobi dovolj sončne svetlobe, s čimer se poveča pridelek cvetov. Obrezovanje je treba vedno opraviti pred brstenjem.
Za spomladansko prebujanje rastlina potrebuje energijo, zato je po koncu zmrzali treba poskrbeti za ustrezno dognojevanje. Uporaba uravnoteženega, kompleksnega, počasi sproščajočega gnojila na tleh okoli korenin pomaga zagnati delovanje koreninskega sistema in podpira intenzivno tvorbo poganjkov in cvetov. V tem obdobju ima dušik še posebej pomembno vlogo, vendar sta za zdrav razvoj rastline nujna tudi fosfor in kalij. Uporaba zrelega komposta ali organskega gnojila ne zagotavlja le hranil, ampak tudi izboljšuje strukturo tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode.
Nazadnje, v spomladanskem obdobju posvetite posebno pozornost potrebi rastline po vodi. Brstenje in cvetenje zahtevata znatno količino vode, zato je v pomladih z malo padavin morda potrebno redno zalivanje. Tla ohranjajte enakomerno vlažna, vendar se izogibajte zastajanju vode. Rastline, ki so prezimile v loncih, postopoma navajajte na zunanje razmere; najprej jih postavite na senčno, zaščiteno mesto in šele po nekaj dneh jih prestavite na njihovo končno, sončno mesto. Ta skrben prehod pomaga preprečiti ožig listov in stres za rastlino ter zagotavlja čudovito in dolgotrajno spomladansko cvetenje.
