Japonski dren, z znanstvenim imenom Cornus kousa, je grm ali manjše drevo, ki izvira iz Vzhodne Azije in ima izjemno okrasno vrednost ter je s svojimi zvezdastimi cvetovi in užitnimi plodovi, podobnimi malinam, lahko poseben okras vsakega vrta. Da pa bi lahko leto za letom občudovali njegovo edinstveno lepoto, je nujna strokovna priprava na prezimovanje, zlasti pri mlajših primerkih. Uspešno prezimovanje ne zagotavlja le preživetja rastline, ampak postavlja tudi temelje za obilno cvetenje in zdravo rast v naslednji sezoni. Medtem ko imajo starejši, dobro ukoreninjeni grmi že precejšnjo odpornost proti zmrzali, mladi, sveže posajeni japonski dreni potrebujejo v prvih nekaj hudih zimah večjo pozornost in zaščito.
Temelje za uspešno prezimovanje je treba postaviti že ob sajenju rastline z izbiro primerne lokacije. Japonski dren ima raje lego, zaščiteno pred vetrom, sončno ali polsenčno, kjer zimski, mrzli vetrovi ne morejo izsušiti njegovih poganjkov in popkov. Izogibati se je treba preveč izpostavljenim, vetrovnim mestom, saj lahko izsušitev zaradi zimskega vetra, torej dehidracija tkiv, povzroči večjo škodo kot sama zmrzal. Mikroklima, ustvarjena ob južni steni ali v zavetju večjih zimzelenih rastlin, lahko rastlini zagotovi idealne pogoje. To zavestno načrtovanje se dolgoročno obrestuje in rezultat je odpornejša in bolj zdrava rastlina.
Kakovost in struktura tal sta prav tako ključna dejavnika z vidika zimske trdnosti. Japonski dren ima rad dobro odcedna, rahlo kisla tla, bogata s hranili. Zastajanje vode, zlasti v zimskih mesecih, lahko povzroči gnitje korenin, kar lahko privede do propada rastline, zato je treba težka, glinasta tla pred sajenjem obvezno izboljšati z dodajanjem organskih snovi, kot sta zrel kompost ali borova skorja. Zdrav, razvejan koreninski sistem je najpomembnejši organ rastline za sprejem hranil in vode, in ta sistem zagotavlja tudi odpornost proti zimskim nevšečnostim.
Jesenska opravila nege
V jesenskem obdobju je sprememba rutine nege ključnega pomena za pripravo rastline na zimo. Poletno, redno zalivanje je treba z zniževanjem temperature zmanjšati, vendar je pred nastopom zmrzali izjemno pomembno eno zadnje, temeljito in globoko zalivanje. Ta obilna količina vode napolni tkiva rastline in okoliško zemljo z vlago, kar pomaga preprečiti zimsko izsušitev, ko korenine ne morejo več črpati vode iz zamrznjene zemlje. Ta korak je še posebej pomemben pri zimzelenih in polzimzelenih sortah, ki skozi liste izhlapevajo vodo tudi v zimskih mesecih.
Časovno načrtovanje dodajanja hranil je prav tako kritična točka. Od poznega poletja naprej se je treba izogibati uporabi gnojil z visoko vsebnostjo dušika, saj spodbujajo rast novih, nežnih poganjkov, ki so izjemno občutljivi na zmrzal in zlahka pomrznejo. Namesto tega je zgodaj jeseni priporočljivo uporabiti pripravek z nizko vsebnostjo dušika in visoko vsebnostjo kalija. Kalij namreč povečuje trdnost celičnih sten, izboljšuje odpornost rastline proti zmrzali in splošno utrjenost ter ji tako pomaga preživeti stresno zimsko obdobje.
Čeprav je večje obrezovanje japonskega drena smiselno načrtovati za pozno zimo ali zgodnjo pomlad, ko mine nevarnost zmrzali, je jesensko sanitarno obrezovanje vseeno lahko upravičeno. Med njim odstranite vse odmrle, poškodovane ali bolne veje, saj ti deli predstavljajo potencialna vstopna mesta za patogene med obdobjem mirovanja. Ta poseg ne le ščiti zdravje rastline, ampak tudi izboljšuje zračnost krošnje, kar zmanjšuje tveganje za glivične bolezni naslednjo pomlad.
Zaščita mladih in lončnih rastlin
Mladi japonski dreni, sveže posajeni na vrtu, potrebujejo v prvih nekaj zimah posebno pozornost in zaščito. Ker njihov koreninski sistem še ni prodrl dovolj globoko in je njihova skorja tanka, so veliko bolj ranljivi za ekstremne zimske razmere kot starejši primerki, ki so na svojem mestu že več let. Njihovo deblo je priporočljivo oviti z juto ali posebnim trakom za nego dreves, da jih zaščitimo pred pokanjem skorje zaradi zimskega sonca in poškodbami zaradi zmrzali. Postavitev preproste vetrne pregrade iz kolov in senčilne mreže učinkovito ščiti mlade poganjke pred izsušujočimi zimskimi vetrovi.
Prezimovanje japonskih drenov, gojenih v loncih, zahteva še večjo skrbnost, saj je njihov koreninski sistem veliko bolj izpostavljen nevarnosti pomrznitve kot pri rastlinah, posajenih v tleh. Najboljša rešitev je, da rastlino skupaj z loncem prestavimo na prostor brez zmrzali, a hladen, na primer v neogrevano garažo, klet ali na zaščiteno verando. Če mora rastlina prezimiti na prostem, je treba lonec temeljito izolirati z mehurčasto folijo ali juto, nato pa površino zemlje prekriti z debelo plastjo zastirke in jo po možnosti postaviti ob zaščiteno steno skupaj z drugimi lončnicami.
Zaščita z zastiranjem je ena najučinkovitejših tehnik prezimovanja tako za rastline na prostem kot za tiste v loncih. 10-15 centimetrov debela plast organske zastirke, kot so lesni sekanci, borova skorja, listje ali slama, razporejena okoli osnove rastline, deluje kot odličen toplotni izolator. Ta plast blaži temperaturna nihanja tal, preprečuje globoko zamrzovanje, pomaga ohranjati vlago v tleh in ščiti koreninski vrat pred ekstremnim mrazom. Spomladi se zastirka počasi razgradi in zemljo obogati z dragocenimi hranili.
Spomladanska opravila in ocena zimske škode
S prihodom pomladi, ko mine nevarnost hudih zmrzali, je čas za odstranitev zimskih zaščitnih pokrival. Pomembno je, da tega ne storimo prezgodaj, a tudi ne odlašamo predolgo, saj se lahko pod pokrivalom nabere vlaga, kar spodbuja razvoj glivičnih bolezni in lahko zavira rast novih poganjkov. Najbolje je zaščito odstranjevati postopoma in rastlino navajati na spreminjajoče se razmere. Preden japonski dren popolnoma osvobodite zimskega pokrivala, vedno preverite dolgoročno vremensko napoved.
Po odstranitvi zimske zaščite je treba temeljito oceniti morebitno škodo zaradi zmrzali. Preglejte veje rastline; lomljivi, suhi deli vej, ki se ob upogibanju zlomijo, so verjetno pomrznili. Spremenjena barva, luščenje skorje ali odsotnost popkov so lahko prav tako znaki poškodb. S tako imenovanim “testom s praskanjem” se lahko enostavno prepričate o stanju veje: z ostrim nožem previdno opraskajte majhno površino na skorji in če pod njo najdete zeleno, vlažno tkivo, je veja živa, medtem ko rjav, suh notranji del kaže na odmiranje.
Ko ste prepoznali in s čistimi, ostrimi škarjami do zdravih delov odrezali odmrle in poškodovane veje, lahko začnete s spomladansko pripravo rastline. Sočasno z brstenjem nadaljujte z rednim zalivanjem, da zagotovite zadostno vlago za rast. Spomladanska uporaba uravnoteženega, počasi sproščujočega gnojila bo japonskemu drenu zagotovila hranila, potrebna za intenzivno rast na začetku sezone. Ne pozabite, da je dosledna, celoletna nega ključ do zdravega in odpornega japonskega drena, ki leto za letom obilno cveti.
