Japonski dren, znanstveno ime Cornus kousa, je rastlina iz Vzhodne Azije z osupljivo okrasno vrednostjo, ki postaja vse bolj priljubljena tudi v naših vrtovih. Zaradi svojih posebnih zvezdastih socvetij, užitnih plodov, podobnih malinam, in spektakularne jesenske barve listja je lahko pravi dragulj vsakega vrta. Da pa bi rastlina zasijala v svoji najlepši podobi, je nujno razumeti in ji zagotoviti optimalne življenjske pogoje, med katerimi je eden najpomembnejših dejavnikov ustrezna količina svetlobe. Brez natančnega poznavanja njenih potreb po svetlobi razvoj rastline ne bo zadovoljiv, cvetenje lahko izostane, listje pa se lahko poškoduje.
V svojem naravnem habitatu, v gorskih gozdovih Japonske, Koreje in Kitajske, japonski dren običajno raste kot podrast, v senci višjih dreves. To okolje določa njegove osnovne potrebe, saj se je prilagodil na filtrirano, lisasto sončno svetlobo, ki pronica skozi krošnje. Ne mara globoke sence, ampak raje mesto, zaščiteno pred žgočim, neposrednim soncem, kjer ga sončni žarki neposredno dosežejo le v dopoldanskih ali poznih popoldanskih urah. Ta filtrirana svetloba mu zagotavlja potrebno energijo za fotosintezo, ne da bi mu opekla liste, kar je najpogostejša težava pri neustrezni postavitvi.
Anatomija listov rastline prav tako odraža to prilagoditev. Listna tkiva so občutljiva na močno ultravijolično sevanje in prekomerno toplotno obremenitev, ki jo povzroča neprestano opoldansko sonce na južni legi. V takšnih pogojih robovi listov porjavijo, se posušijo, rastlina pa zaradi nenehnega stresa oslabi in postane bolj dovzetna za bolezni in škodljivce. Zato je pri sajenju na vrtu ključnega pomena, da posnemamo svetlobne razmere njenega naravnega habitata in tako zagotovimo dolgoročno, zdravo rast in obilno cvetenje.
Idealne svetlobne razmere na vrtu
Najidealnejše mesto za japonski dren na vrtu je območje, ki dopoldne prejme nekaj ur neposredne sončne svetlobe, popoldne pa je že v polsenci ali popolni senci. Vzhodna lega je običajno odlična izbira, saj je energija jutranjega sonca zadostna za tvorbo cvetnih brstov in rast, v vročih popoldanskih urah pa je listje zaščiteno s senco stavbe ali višjega drevesa. Ta uravnotežena količina svetlobe omogoča rastlini, da pokaže najboljše: cvetenje bo obilno, listje pa bo ostalo gosto, zdravo in živahno zeleno.
Mnogi naredijo napako, da ga v upanju na obilnejše cvetenje posadijo na povsem sončno mesto, na primer na južno stran vrta. Čeprav bi to v hladnejših podnebjih lahko delovalo, v vročih slovenskih poletjih neprestana sončna svetloba skoraj zagotovo povzroči opekline na listih. Poleg rjavenja in sušenja robov listov se poslabša tudi splošno stanje rastline, rast se upočasni, cvetovi pa so lahko manjši ali hitreje ovenijo. Pomembno je omeniti, da lahko ustrezno zalivanje in zastiranje tal nekoliko ublažita stres zaradi sonca, vendar je prava rešitev problema izbira pravilne osvetlitve.
Izogibati se je treba tudi drugi skrajnosti, preveč globoki senci. Čeprav je japonski dren rastlina, ki prenaša senco, popolna in nenehna senca negativno vpliva na njen razvoj. V takšnih pogojih se poganjki raztegnejo, listje postane redko, ko se rastlina steguje proti svetlobi, ta pojav imenujemo etiolacija. Najbolj opazna posledica pa bo drastično zmanjšanje ali popolna odsotnost cvetenja, saj je za diferenciacijo cvetnih brstov potrebna določena količina neposredne sončne svetlobe. Rastlina tako izgubi svojo glavno okrasno vrednost in daje vtis šibko razvitega, neoblikovanega grma.
Potrebe po svetlobi v različnih življenjskih obdobjih in letnih časih
Mladi, sveže posajeni japonski dreni so še posebej občutljivi na okoljske strese, vključno s prekomerno sončno svetlobo. V prvem letu ali dveh, dokler se njihov koreninski sistem ustrezno ne okrepi in razširi v tleh, so njihovi listi veliko bolj ranljivi za opekline. Zato je po sajenju izjemno pomembno, da jim zagotovimo zaščiteno mesto, kjer so popoldne vsekakor zaščiteni pred soncem. Če to ni mogoče, lahko v najtoplejših poletnih mesecih dobro služi tudi začasna uporaba senčilne mreže, ki rastlini pomaga pri nemotenem ukoreninjanju in krepitvi.
Ko se rastlina stara in njen koreninski sistem postaja vse bolj razvejan, se povečuje tudi njena odpornost. Odrasel japonski dren, ki je na svojem mestu že več let, lahko prenese nekaj več neposrednega sonca, zlasti če imajo njegove korenine dostop do stalno vlažne zemlje, kar pomaga nadomeščati izgubo vode zaradi izhlapevanja. Kljub temu se tudi pri odraslih primerkih v najbolj vročih podnebjih priporoča popoldansko senčenje za ohranjanje svežine listja in vitalnosti rastline. Nagrada za dobro vzdrževane, zrele rastline bo bogatejše cvetenje in bolj spektakularna jesenska barva listja.
S spreminjanjem letnih časov se lahko spreminjajo tudi potrebe po svetlobi. Spomladi, ko se pojavijo sveži listi, je listje še nežno in bolj občutljivo na sončne opekline, medtem ko je za tvorbo brstov nujna zadostna količina svetlobe. Poletni meseci so najbolj kritični, takrat je največja potreba po popoldanski senci. Jeseni se intenzivnost sončne svetlobe zmanjša in ustrezna količina sonca lahko prispeva k nastanku živahnejše, rdečkasto-vijolične barve listja, kar je ena najprivlačnejših jesenskih lastnosti rastline. Jesensko sonce je torej rastlini bolj prijatelj kot sovražnik.
Različne potrebe po svetlobi sort in praktični nasveti
Pomembno se je zavedati, da se lahko potrebe po svetlobi različnih sort japonskega drena razlikujejo. To še posebej velja za sorte s pisanimi listi (variegated), kot sta ‘Wolf Eyes’ ali ‘Samaritan’. Listi teh rastlin vsebujejo manj klorofila, beli ali kremni robovi listov pa so izjemno občutljivi na neposredno sončno svetlobo in se zelo zlahka opečejo. Za te sorte je filtrirana svetloba, lisasta senca, skoraj obvezen pogoj; če jih posadimo na polno sonce, bo njihovo listje skoraj zagotovo hudo poškodovano. Zato je pred nakupom vedno priporočljivo, da se pozanimate o specifičnih potrebah določene sorte.
Praktičen nasvet za izbiro pravega mesta za sajenje je, da pred sajenjem cel dan opazujete svetlobne razmere na izbranem delu vrta. Zapišite si, v katerih delih dneva območje prejema neposredno sončno svetlobo in za koliko časa. Če sonce na mestu pripeka več ur tudi popoldne, raje poiščite bolj zaščiten kotiček. Če v bližini ni naravnega drevesa ali stavbe, ki bi nudila senco, lahko sami ustvarite ugodnejšo mikroklimo s sajenjem druge, hitreje rastoče, višje rastline, ki bo kasneje nudila senco japonskemu drenu.
Če povzamemo, ključ do uspešne vzgoje japonskega drena je ustvariti pravo ravnovesje med svetlobo in senco. Najpomembneje je, da se izogibamo obema skrajnostma: žgočemu opoldanskemu soncu in popolni, globoki senci. Najboljši kažipot je rastlina sama; stanje njenih listov jasno kaže, če razmere niso idealne. Opekline na listih so znak preveč sonca, medtem ko sta šibka rast in pomanjkanje cvetenja znaka premalo svetlobe. Če skrbno pretehtamo postavitev, bo ta okrasni grm ali majhno drevo izjemne lepote dolga leta ponos našega vrta.
