Gerbera, ta cvet živahnih barv, ki izvira iz Južne Afrike, je upravičeno priljubljena tako med ljubitelji vrtnarjenja kot med cvetličarji. Njen sijoč videz, cvetne glavice, ki žarijo v skoraj vseh odtenkih mavrice, prinašajo vedrino tako v naše domove kot na vrtove. Da pa bi ta lepota dolgo časa prinašala veselje, je nujno poznavanje in uporaba ustrezne nege. V tem članku bomo podrobno raziskali vse skrivnosti gojenja gerber, da bo lahko vsak uspešno negoval to čudovito rastlino in se navduševal nad njenimi neprimerljivimi cvetovi.
Vrste gerber in kratka zgodovina
Svet gerber je izjemno raznolik, srečujemo se z neštetimi gojenimi sortami, ki se razlikujejo po velikosti, obliki cveta in barvi. Obstajajo povsem majhne, pritlikave različice, ki čudovito izgledajo tudi gojene v lončkih, ter večje sorte, ki se izkažejo tudi kot rezano cvetje. Cvetovi so lahko enojni, polpolni ali polni, barvna paleta pa sega od bele, preko rumene, oranžne, rožnate, pa vse do temno rdeče in vijolične. Pomembno je omeniti, da žlahtnitelji nenehno ustvarjajo nove hibride z še bolj posebnimi lastnostmi, zato se izbira iz leta v leto širi.
Rod gerber je bil prvotno poimenovan po Traugottu Gerberju, nemškem botaniku in naravoslovcu, ki je živel in delal v 18. stoletju. Natančen čas odkritja rastline in njenega vnosa v Evropo je nekoliko nejasen, a konec 19. stoletja je postala znana v vrtnarskih krogih. Pravo priljubljenost pa je pridobila v 20. stoletju, ko se je žlahtniteljsko delo pospešilo in se je pojavilo vse več sort, odpornejših na bolezni, primernejših za gojenje in privlačnejšega videza. Danes je gerbera postala ena najbolj priljubljenih in najbolj gojenih okrasnih rastlin na svetu, zahvaljujoč svoji vsestranskosti in estetski vrednosti.
Velika večina gerber, ki so na voljo na trgu, so hibridi (Gerbera x hybrida), nastali s križanjem Gerbera jamesonii in drugih divjih vrst. Ti hibridi združujejo najboljše lastnosti starševskih vrst, kot so veliki, živahni cvetovi, dolgo obdobje cvetenja in boljša odpornost na bolezni. Med žlahtnjenjem se posebna pozornost posveča trdnosti cvetnega stebla, kar je še posebej pomembno za uporabo kot rezano cvetje. Tako so današnje sodobne sorte gerber veliko trajnejše in lažje za rokovanje kot njihove divje prednice.
Pri izbiri gerber je vredno razmisliti, za kakšen namen jih želimo uporabiti. Če bodo kot lončnice krasile naš dom, so lahko idealne kompaktno rastoče sorte z obilico cvetov. Če se želimo navduševati nad njihovo lepoto kot rezanim cvetjem, potem iščemo sorte z dolgimi, močnimi stebli in trajnimi cvetovi. Poznavanje razlik med sortami nam pomaga izbrati rastlino, ki nam najbolj ustreza in nam bo dolgo časa prinašala veselje.
Potrebe po svetlobi in idealna lega
Gerbera je izrazito svetloljubna rastlina, ki obilje sončne svetlobe nagradi. Da bi bogato cvetela in se zdravo razvijala, potrebuje vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Zato za gojenje v zaprtih prostorih izberemo najsvetlejšo okensko polico, na primer okno, obrnjeno proti jugu ali zahodu. Če ne dobi dovolj naravne svetlobe, se lahko poganjki rastline izdolžijo, listi postanejo bolj bledi, cvetenje pa lahko izostane ali je redko. Dodatna rastlinska razsvetljava lahko pride v poštev tudi v zimskih, svetlobno revnejših mesecih.
Pri gojenju na prostem prav tako poiščemo sončno mesto, a nekoliko zaščiteno pred opoldanskim, žgočim soncem, še posebej v vročih poletnih dneh. Čeprav ima rada toploto in svetlobo, ji lahko premočno, žareče sonce poškoduje liste in cvetove. Mesto, kjer zjutraj dobiva polno sonce, popoldne pa nekaj sence, je lahko zanjo idealno. Pomemben je tudi dober pretok zraka, vendar se izogibajmo prepihu, saj ga tudi gerbera ne mara.
Pravilna postavitev se ne nanaša le na svetlobne razmere, temveč na celovitost okoljskih dejavnikov. Pazimo, da rastlina ni izpostavljena nenadnim temperaturnim nihanjem. Na primer, ne postavljajmo je v neposredno bližino radiatorja ali na mesto, kjer se pogosto odpirajo okna ali vrata v hladnih mesecih. Stabilno, uravnoteženo okolje prispeva k zdravemu razvoju in obilnemu cvetenju gerber.
Če gerbero poleti odnesemo na vrt ali teraso, jo postopoma navajajmo na spremenjene razmere. Prve dni jo postavimo le za nekaj ur na bolj senčno mesto, nato pa iz dneva v dan povečujmo čas, preživet na soncu. To pomaga preprečiti opekline na listih in stresno stanje rastline. Enako ravnamo tudi jeseni, ko jo ob prihodu hladnejšega vremena prinesemo nazaj v stanovanje.
Umetnost zalivanja
Zalivanje gerber je ključni element uspešne nege; treba je najti ravnovesje med prekomernim zalivanjem in izsuševanjem. Rastlina ima rada vlažno, a ne stalno mokro zemljo. Pred zalivanjem vedno preverimo vlažnost zgornje plasti zemlje. Če s prstom otipamo, da je suha približno 1-2 cm globoko, je čas za zalivanje. Pomembno je, da voda temeljito prepoji koreninsko grudo in da odvečna voda odteče skozi drenažne odprtine na dnu lončka.
Za zalivanje uporabljajmo po možnosti vodo sobne temperature, mehko vodo, na primer deževnico ali postano vodo iz pipe. Prehladna voda lahko povzroči šok koreninam. Pazimo, da voda med zalivanjem pride neposredno na zemljo in ne na liste rastline ali v središče listne rozete, saj lahko to povzroči razvoj glivičnih bolezni. Voda, ki se zadržuje v središču listov, še posebej ugodno vpliva na gnitje korenin, kar je eden najpogostejših težav gerber.
Med rastno sezono, od pomladi do jeseni, ko rastlina aktivno raste in cveti, potrebuje pogostejše zalivanje. Med poletno vročino je lahko potrebna tudi dnevna količina vode, še posebej, če je rastlina na sončnem mestu. Pozimi, v obdobju mirovanja, zmanjšamo pogostost in količino zalivanja. Takrat pustimo, da se zemlja med dvema zalivanjema nekoliko bolj izsuši, vendar pazimo, da se koreninska gruda nikoli popolnoma ne izsuši.
Prekomerno zalivanje je eden največjih sovražnikov gerber, saj lahko povzroči gnitje korenin. Znaki tega so lahko rumenenje, venenje listov, mehak, rjav koreninski vrat in neprijeten vonj zemlje. Če opazimo takšne simptome, takoj zmanjšajmo zalivanje in po potrebi presadimo rastlino v svežo, dobro odcedno zemljo, pri čemer odstranimo gnile dele korenin. Za preventivo vedno poskrbimo, da so na dnu lončka drenažne odprtine in redno izlivajmo odvečno vodo iz podstavka pod lončkom.
Potrebe po zemlji in izbira sadilnega substrata
Za gerbero je nujna kakovostna zemlja rahle strukture in odlične sposobnosti odvajanja vode. Njene korenine so občutljive na stoječo vodo, zato ji moramo zagotoviti substrat, ki se ne zbija in omogoča hitro odtekanje odvečne vode. Idealna je rahlo kisla ali nevtralna zemlja, s pH vrednostjo med 5,5 in 6,5. Preveč apnenčaste zemlje ne mara, v takšnem substratu lahko pride do težav s sprejemanjem hranil.
Že pripravljene, kakovostne mešanice zemlje, namenjene cvetočim rastlinam, običajno ustrezajo potrebam gerber. Te je mogoče dodatno izboljšati z dodajanjem malo peska, perlita ali drobnih glinenih kroglic, da dosežemo še boljšo drenažo in zračnost zemlje. Pomembno je, da je izbrani substrat bogat s hranili, vendar ne vsebuje preveč sveže, nerazgrajene organske snovi, ki bi lahko spodbujala razmnoževanje patogenov.
Če želimo sami pripraviti mešanico zemlje, je lahko dobra osnova vrtna šota, kompostiran goveji gnoj ali zrel kompost in mešanica peska. Možno razmerje je: dva dela šote, en del komposta in en del peska ali perlita. Bistveno je, da je končni rezultat zračen substrat drobljive strukture, ki dobro zadržuje vlago, a se ne namaka. Pri sajenju pazimo, da listna rozeta rastline ne pride pod površino zemlje, saj lahko tudi to povzroči gnitje.
Pri izbiri sadilnega lončka prav tako upoštevajmo dobro drenažo. Vsekakor izberimo lonček, ki ima na dnu več drenažnih odprtin. Uporaba glinenega lončka je lahko ugodnejša od plastičnega, saj njegov poroznejši material pomaga pri zračenju zemlje in izhlapevanju odvečne vlage. Velikost lončka naj bo sorazmerna z velikostjo rastline; ne sadimo je v prevelik lonček, saj lahko tudi to povzroči prekomerno vlaženje zemlje.
Oskrba s hranili in gnojenje
Gerbera, še posebej v obdobju cvetenja, je precej zahtevna rastlina glede hranil. Za obilno in dolgotrajno cvetenje potrebuje redno oskrbo s hranili. Med rastno dobo, od pomladi do jeseni, jo je priporočljivo vsaka dva do tri tedne gnojiti z uravnoteženim tekočim gnojilom, namenjenim cvetočim rastlinam, skupaj z vodo za zalivanje. Izberimo gnojilo, ki vsebuje tudi mikroelemente, zlasti železo in mangan, saj lahko njuno pomanjkanje povzroči rumenenje listov.
Pomembno je, da gnojenje vedno opravljamo na vlažno zemljo, nikoli ne dajemo gnojila na popolnoma suho zemljo, saj lahko to poškoduje korenine. Ne prekoračimo koncentracije, ki jo priporoča proizvajalec, še več, raje pripravimo nekoliko bolj razredčeno raztopino, da se izognemo nevarnosti prekomernega gnojenja. Prekomeren vnos hranil je lahko enako škodljiv kot pomanjkanje; lahko povzroči ožig listov, poškodbe korenin in zavira tvorbo cvetov.
V zimskih mesecih, ko se rast rastline upočasni in miruje, prekinemo gnojenje ali ga uporabljamo največ enkrat mesečno, v zelo razredčeni obliki. Prekomeren vnos hranil v obdobju mirovanja lahko poruši naravni cikel rastline in jo oslabi. Spomladi, ob ponovnem začetku rasti, postopoma ponovno začnemo z rednim gnojenjem.
Kot alternativo lahko uporabimo tudi počasi topna granulirana gnojila, ki, vmešana v sadilni substrat, dalj časa postopoma zagotavljajo potrebna hranila. To je lahko še posebej koristno, če smo nagnjeni k pozabljanju na redno gnojenje. Vendar pa tudi v tem primeru pazimo na pravilno odmerjanje in izberemo izdelek, posebej namenjen cvetočim lončnicam. Organska gnojila, kot je kompostni čaj, lahko prav tako dobro vplivajo na gerbero, vendar jih uporabljajmo zmerno.
Optimalna temperatura in zračna vlaga
Gerbera ima rada toplo, a ne pretirano vroče okolje. Idealna dnevna temperatura zanjo je med 20-25 °C, ponoči pa je lahko nekoliko hladneje, 15-18 °C. Pomembno je, da se izogibamo nenadnim temperaturnim nihanjem, saj ta lahko povzročijo stres rastlini in negativno vplivajo na cvetenje. Temperatura pod 10 °C ji je lahko že škodljiva, zato jo v hladnejših mesecih vsekakor hranimo na mestu, zaščitenem pred zmrzaljo.
Glede zračne vlage gerbera daje prednost srednje vlažnemu okolju, z relativno zračno vlago okoli 40-60%. Presuh zrak, še posebej v kurilni sezoni v stanovanjih, lahko predstavlja težavo; robovi listov lahko porjavijo, rastlina pa postane bolj dovzetna za škodljivce, na primer pršice. Obstaja več načinov za povečanje zračne vlage, na primer postavitev posode z vodo in kamenčki poleg rastline ali redno, a previdno pršenje.
Pri pršenju pazimo, da uporabljamo fino razpršeno vodo in da ne pršimo neposredno po cvetovih ali središču listne rozete, da preprečimo pojav glivic. Pršenje v jutranjih urah je najugodnejše, da imajo listi čas, da se do večera posušijo. Rastline, ki jih gojimo v skupinah, lahko prav tako pomagajo povečati vlažnost lokalne mikroklime, saj rastline izhlapevajo.
Pozimi, v ogrevanih prostorih, je še posebej pomembno paziti na zagotavljanje ustrezne zračne vlage. Če je zrak zelo suh, je lahko smiselna tudi nabava električnega vlažilnika zraka, še posebej, če gojimo več rastlin, ki potrebujejo vlago. Zagotavljanje stabilnega okolja brez prepiha, z ustrezno temperaturo in zračno vlago za gerbero, prispeva k zdravemu razvoju in ohranjanju neprekinjenega cvetličnega sijaja.
Obrezovanje in odstranjevanje odcvetelih cvetov
Obrezovanje gerber običajno ne zahteva zapletenih postopkov, večinoma se omejuje na odstranjevanje odcvetelih cvetov ter starih, poškodovanih ali bolnih listov. Redno odstranjevanje odcvetelih cvetnih stebel, znano tudi kot “deadheading”, je izjemno pomembno. To ni le estetsko koristno, temveč spodbuja rastlino k razvoju novih cvetov, saj preprečuje porabo energije za tvorbo semen. Odcvetelo cvetno steblo odstranimo povsem pri osnovi, s previdnim sukanjem ali z ostrimi, čistimi škarjami.
Spodnje, rumeneče ali posušene liste je prav tako priporočljivo redno odstranjevati. Ti listi ne fotosintetizirajo več učinkovito in lahko predstavljajo gojišče za glivične bolezni ali škodljivce. Pri odstranjevanju listov prav tako pazimo, da je rezna površina čista in da ne poškodujemo zdravih delov rastline. Vedno uporabljajmo sterilizirane škarje za obrezovanje ali nož, da preprečimo prenos patogenov.
Včasih se lahko zgodi, da gerbera postane pregosta, da se listi preveč zgostijo. Takrat lahko opravimo redčilno obrezovanje, tako da odstranimo nekaj notranjih listov, da izboljšamo pretok zraka v središču rastline. To pomaga preprečiti razvoj glivičnih bolezni in zagotavlja, da svetloba doseže vse liste. Vendar pa ta postopek opravljajmo previdno, ne odstranjujmo preveč listov naenkrat, saj lahko to oslabi rastlino.
Rastlinske ostanke, nastale pri obrezovanju, vedno odstranimo iz lončka in njegove okolice, saj razpadajoči rastlinski deli prav tako lahko privabijo škodljivce in bolezni. Redno čiščenje in odstranjevanje odmrlih delov prispeva k ohranjanju zdravja gerber in vzdrževanju njenega estetskega videza. Ta skrb se obrestuje z nenehnim cvetenjem in vitalnostjo rastline.
Možnosti razmnoževanja gerber
Gerbero najpogosteje razmnožujemo s setvijo semen in delitvijo korenin, čeprav pri hibridnih sortah rastline, vzgojene iz semen, ne ohranijo vedno starševskih lastnosti. Setev semen je bolj smiselna pri čistih sortah ali sortah, namenjenih izključno za razmnoževanje s semeni, oziroma jo uporabljajo žlahtnitelji pri ustvarjanju novih hibridov. Kalivost svežih semen gerber je relativno dobra, vendar hitro upada, zato jih je priporočljivo posejati čim prej. Za setev uporabimo rahel substrat za kalitev z dobro vodoprepustnostjo.
Semena pokrijemo le s tanko plastjo zemlje ali jih rahlo pritisnemo na površino tal, saj kalijo na svetlobi. Za kalitev je potrebna temperatura okoli 20-25 °C in stalno vlažen substrat. Po pojavu sadik jim zagotovimo dovolj svetlobe, in ko ojačajo, jih previdno presadimo v ločene lončke. Gerbere, vzgojene iz semen, običajno začnejo cveteti od drugega leta. Ta metoda zahteva potrpljenje, vendar je lahko vznemirljivo gojiti lastne rastline od samega začetka.
Delitev korenin je veliko pogostejši in enostavnejši način razmnoževanja gerber, še posebej pri lončnicah. Najprimernejši čas za to je pomlad, ko rastlina vstopi v fazo aktivne rasti, ali skupaj s presajanjem. Previdno dvignemo rastlino iz lončka in otresemo odvečno zemljo s korenin. Z ostrim, sterilnim nožem ali rokami previdno razdelimo korenino na več delov, tako da ima vsak del dovolj korenin in vsaj eno do dve rastni točki (poganjka).
Tako pridobljene nove rastline posadimo v svežo, kakovostno cvetlično zemljo in jih prve tedne hranimo v nekoliko bolj vlažnem okolju, zaščitene pred neposredno sončno svetlobo, dokler se ne okrepijo. Z zalivanjem bodimo previdni, ne namakajmo sveže posajenih rastlin. Delitev korenin ni primerna le za razmnoževanje, temveč tudi za pomlajevanje prestarah, pregostih rastlin. S to metodo lahko zagotovimo, da naš najljubši gerber iz leta v leto obnavlja svoj okras v našem domu.
Pogosti škodljivci in bolezni
Gerbero, tako kot mnoge druge okrasne rastline, na žalost lahko napadejo različni škodljivci in bolezni. Med najpogostejše škodljivce spadajo listne uši, pršice, tripsi in bele mušice (rastlinjakov ščitkar). Listne uši običajno napadajo mlade poganjke in popke, s sesanjem slabijo rastlino in lahko povzročijo deformacije. Pršice se večinoma pojavljajo v suhem, toplem okolju, tvorijo fino pajčevino na spodnji strani listov in povzročajo rumenenje ter bronasto barvo listov.
Tripsi so drobne, leteče žuželke, ki prav tako poškodujejo liste in cvetove, za seboj puščajo srebrnkaste lise in deformacije. Bele mušice se naselijo na spodnji strani listov in izločajo medeno roso, kar lahko privede do pojava sekundarnih glivičnih okužb, kot je sajasta plesen. Proti škodljivcem se lahko borimo z insekticidi, pri blažjih okužbah pa so lahko učinkovite tudi bolj naravne metode, kot je škropljenje z raztopino kalijevega mila ali uporaba neemovega olja. Pomembno je redno preverjanje, da pravočasno opazimo težavo.
Med boleznimi so najpomembnejše glivične okužbe, kot so siva plesen (Botrytis), pepelovka in gniloba korenin. Siva plesen se pojavi v vlažnih razmerah, pri čemer tvori sivo, praškasto prevleko na rastlinskih delih, zlasti na odcvetelih cvetovih in poškodovanih listih. Pepelovka povzroča belkasto, mokasto prevleko na listih. Gniloba korenin, kot smo že omenili, je posledica prekomernega zalivanja in slabe drenaže ter lahko privede do propada rastline.
Za preprečevanje bolezni je pomembno zagotoviti ustrezne rastne pogoje: dober pretok zraka, izogibanje prekomernemu zalivanju, ohranjanje suhih listov in odstranjevanje odmrlih rastlinskih delov. V primeru glivičnih okužb je lahko potrebna uporaba fungicidov. Vedno natančno preberimo navodila za uporabo sredstev za varstvo rastlin in se držimo predpisov. Zdrave, močne rastline so manj dovzetne za škodljivce in bolezni, zato poudarek dajmo na preventivo.
Potreba po presajanju in postopek
Gerbero je na splošno priporočljivo presaditi vsako leto ali vsako drugo leto, odvisno od tega, kako hitro raste in zapolnjuje svoj lonček. Najprimernejši čas za presajanje je pomlad, ko rastlina začenja nov rastni cikel. Znaki, ki kažejo, da je rastlina prerasla lonček, so: korenine izraščajo skozi drenažne odprtine na dnu lončka, koreninska gruda se zelo hitro izsuši ali se rast upočasni kljub ustrezni negi.
Za presajanje izberemo lonček za eno velikost večji od prejšnjega. Pomembno je, da ne sadimo v prevelik lonček, saj lahko to privede do prekomernega vlaženja zemlje in gnitja korenin. Uporabimo svežo, kakovostno zemljo rahle strukture, namenjeno cvetočim lončnicam, ali pripravimo lastno mešanico zemlje na prej opisan način. Preverimo, ali ima tudi nov lonček ustrezne drenažne odprtine na dnu.
Postopek presajanja: previdno dvignemo gerbero iz starega lončka. Če so korenine zelo zapletene, jih previdno razrahljamo. Pregledamo koreninski sistem in s čistim, ostrim orodjem odstranimo morebitne odmrle, poškodovane ali gnile dele korenin. Na dno novega lončka nasujemo plast sveže zemlje, nato vanj postavimo rastlino tako, da je koreninski vrat (mesto, kjer se korenine stikajo s steblom) na enaki višini kot v prejšnjem lončku, ali nekoliko višje, vendar nikakor ne sme priti pod površino zemlje.
Lonček napolnimo s svežo zemljo okoli korenin, rahlo jo potlačimo, da ne ostanejo zračni mehurčki, vendar ne premočno, da zemlja ostane rahla. Po presajanju rastlino temeljito zalijemo, da se zemlja dobro navlaži in korenine pridejo v stik z novim substratom. Prvih nekaj tednov sveže presajeno gerbero hranimo na nekoliko bolj senčnem mestu in se izogibajmo gnojenju, dokler se korenine ne okrepijo in se ne začne nova rast.
Zimovanje in mirovanje gerber
Gerbera je rastlina, ki izvira iz Južne Afrike, zato v naših podnebnih razmerah običajno ni odporna na zimo na prostem. Če jo gojimo kot lončnico in jo poleti odnesemo na vrt ali teraso, jo moramo pred prvimi zmrzali vsekakor prenesti na mesto, zaščiteno pred zmrzaljo. Za zimovanje je idealen svetel, hladen prostor, kjer je temperatura med 7-15 °C. To je lahko neogrevana veranda, svetla klet ali okno hladnejše sobe.
Med zimovanjem gerbera miruje, zato se njena rast upočasni ali popolnoma ustavi. V tem obdobju je treba zalivanje bistveno zmanjšati. Dovolj je, da dobi le toliko vode, da se njena koreninska gruda popolnoma ne izsuši. Med dvema zalivanjema pustimo, da se zgornja plast zemlje temeljito osuši. Gnojenje med zimovanjem popolnoma prekinemo. Pomembno je zagotoviti dobro prezračevanje na mestu zimovanja, da preprečimo razvoj glivičnih bolezni.
Obdobje mirovanja je za gerbero nujno, da bo naslednjo sezono ponovno obilno cvetela. To obdobje rastlini omogoča, da si nabere moči. Če jo prezimujemo na pretoplem in temnem mestu, se lahko rastlina izdolži, oslabi, cvetenje naslednje leto pa lahko izostane ali je redko. Spomladi, ko nevarnost zmrzali mine in se temperatura trajno dvigne, jo postopoma privajajmo nazaj na toplejše in bolj sončne razmere.
Nekatere sorte gerber, zlasti tiste, ki so bile žlahtnjene za vrtno sajenje, lahko prenesejo določeno stopnjo zmrzali, če jih pokrijemo z debelo plastjo zastirke (npr. listje, slama). Vendar pa je to v naših podnebnih razmerah tvegano, za večino komercialno dostopnih hibridnih gerber pa je varnejša rešitev zimovanje brez zmrzali. Če nismo prepričani o zimski trdnosti sorte, vedno izberimo varnejše zimovanje brez zmrzali.
Nega gerber kot rezanega cvetja
Gerbera ni priljubljena le kot lončnica, temveč tudi kot rezano cvetje, zahvaljujoč svojim živim barvam in veselemu videzu. Da bi se čim dlje navduševali nad njeno lepoto v vazi, je vredno upoštevati nekaj preprostih nasvetov. Pri nakupu gerber kot rezanega cvetja pazimo, da je steblo trdo in nepoškodovano, cvetna glavica pa sveža, živih barv in brez poškodb. Cvetni listi ne smejo biti uveli ali rjavi.
Preden cvetje postavimo v vazo, z ostrim nožem ali cvetličarskimi škarjami poševno odrežemo 1-2 cm s konca stebla. Ta postopek po možnosti opravimo pod vodo, da preprečimo vstop zračnih mehurčkov v steblo, kar bi oviralo vpijanje vode. Odstranimo spodnje liste, ki bi v vazi prišli pod gladino vode, saj ti z razpadanjem onesnažujejo vodo in povzročajo razmnoževanje bakterij.
Vazo vedno temeljito operemo in uporabimo svežo, hladno vodo. V vodo lahko dodamo sredstvo za ohranjanje svežine cvetja, ki cvetju zagotavlja hranila in zavira razmnoževanje bakterij. Če nimamo pri roki sredstva za ohranjanje svežine, lahko nekoliko pomaga tudi ščepec sladkorja in nekaj kapljic belila ali tableta aspirina. Vodo menjajmo vsak dan ali vsaka dva dni in pri tem ponovno odrežimo malo s koncev stebel.
Gerber ne postavljajmo na neposredno sončno svetlobo, blizu virov toplote ali poleg zorečega sadja, saj plin etilen, ki ga sadje sprošča, pospešuje venenje cvetja. Izogibajmo se tudi prepihu. Z ustrezno nego lahko rezana gerbera ostane sveža v vazi tudi teden do dva, prinašajoč vedrino in barvo v naš dom. Stebla nekaterih sort so nagnjena k mehčanju v vodi; da bi to preprečili, jih postavimo le v nekaj centimetrov vode.
Posebne potrebe in izzivi pri negi
Med nego gerber se lahko pojavijo določene posebne potrebe in izzivi, na katere je vredno biti pozoren za uspeh. Ena takšnih je že omenjena občutljivost na gnilobo korenin. Da bi se temu izognili, je poleg pravilne tehnike zalivanja in dobro odcedne zemlje pomembno, da pri sajenju listna rozeta rastline ni globoko v zemlji, temveč v ravnini s površino zemlje ali nekoliko nad njo. To zagotavlja ustrezno zračenje koreninskega vratu.
Rumenenje listov je lahko pogosta težava, ki ima lahko več vzrokov. Pomanjkanje hranil, zlasti železa ali mangana, lahko povzroči klorozo, ko listne žile ostanejo zelene, listna ploskev med njimi pa porumeni. To lahko odpravimo z ustreznim gnojilom, ki vsebuje tudi mikroelemente. Prekomerno ali nezadostno zalivanje lahko prav tako povzroči rumenenje, zato je pomembno preveriti navade zalivanja. Poleg tega lahko k težavi prispevajo tudi neustrezne svetlobne razmere ali prenizka temperatura.
Izostanek cvetenja ali redko cvetenje je lahko prav tako moteče. Najpogostejši vzrok za to je pomanjkanje svetlobe. Za obilno cvetenje gerbera potrebuje veliko svetlobe. Poleg tega lahko težavo povzroči tudi neustrezna oskrba s hranili, zlasti pomanjkanje fosforja, ali prekomeren vnos dušika (ki spodbuja prekomerno rast listne mase na račun cvetenja). Zagotavljanje ustreznega obdobja mirovanja pozimi je prav tako pomembno za cvetenje naslednje leto.
Včasih se lahko zgodi, da so cvetna stebla gerber šibka in se upognejo. To lahko kaže na pomanjkanje kalcija ali pa je preprosto značilnost sorte. Nekatere sorte imajo močnejša stebla kot druge. Ustrezna oskrba s hranili in stabilni rastni pogoji lahko pomagajo okrepiti stebla. Kljub izzivom je nega gerber hvaležno opravilo, saj nas ob ustrezni pozornosti in skrbi nagradi s čudovitimi cvetovi.
