Japonski dren, znan tudi kot Cornus kousa, je osupljiva okrasna rastlina, ki v vsakem vrtu pritegne pozornost s svojo elegantno, vodoravno razporejeno strukturo vej in zvezdastimi cvetovi, ki se odprejo spomladi. Mnogi se prav zato bojijo obrezovanja, saj jih skrbi za naravno lepoto rastline. Vendar je pomembno poudariti, da strokovno in premišljeno obrezovanje ne škodi, ampak nasprotno, poudari najlepše lastnosti japonskega drena, hkrati pa prispeva k dolgoročnemu ohranjanju zdravja in vitalnosti rastline. Osnova pravilnega obrezovanja je poglobljeno poznavanje rastnih značilnosti rastline in natančna opredelitev namena posega. Cilj ni drastično oblikovanje, temveč fino uravnavanje naravne oblike rastline in optimizacija njenega zdravstvenega stanja.
Japonski dren je v osnovi počasi rastoč grm ali manjše drevo z nizkimi zahtevami po vzdrževanju, ki lahko razvije čudovito in harmonično obliko tudi brez obrezovanja. Njegove veje rastejo v značilni, nadstropni strukturi, kar predstavlja edinstveno estetsko vrednost, zlasti v zimskem času, ko tudi gola struktura vej po odpadanju listja ponuja kiparski videz. Prav zato je najpomembnejše osnovno pravilo pri obrezovanju japonskega drena načelo »manj je več«. Prekomeren ali nestrokoven poseg lahko zlahka uniči to naravno harmonijo in spodbudi prisilno rast, ki popači habitus rastline in oslabi njeno strukturo. Zato mora obrezovanje vedno služiti dobro premišljenemu cilju.
Primarni in najpogostejši cilj je ohranjanje zdravja rastline. To vključuje odstranjevanje odmrlih, poškodovanih ali bolnih vej, kar imenujemo tudi fitosanitarno obrezovanje. Takšne veje niso le estetsko moteče, ampak predstavljajo tudi potencialna vstopna vrata za različne patogene in škodljivce. Poleg tega je pomembno odstraniti tudi veje, ki rastejo navznoter, se križajo ali drgnejo druga ob drugo. Ti problematični poganjki si lahko med seboj povzročajo rane, kar lahko prav tako odpre pot okužbam, in zmanjšujejo zračnost krošnje, kar ugodno vpliva na razvoj glivičnih bolezni.
Določanje idealnega časa za obrezovanje
Čas obrezovanja japonskega drena je ključni dejavnik, ki bistveno vpliva na odziv rastline in cvetenje v naslednjem letu. Najoptimalnejše obdobje za poseg je konec obdobja mirovanja, torej pozna zima ali zgodnja pomlad, še pred brstenjem. V tem obdobju pretok sokov v rastlini še ni dosegel polne intenzivnosti, zato rane od obrezovanja manj »krvavijo«, kar zmanjša izgubo sokov in stres. Dodatna prednost stanja brez listja je, da je celotna struktura vej dobro vidna, kar olajša sprejemanje pravilnih odločitev o obrezovanju in prepoznavanje problematičnih vej.
Izrecno se je treba izogibati obrezovanju pozno spomladi ali poleti, zlasti če je cilj oblikovanje ali zmanjšanje velikosti. Japonski dren namreč cvetne brste razvije na lanskih poganjkih, tako imenovanem »starem lesu«, ki se razvijejo že poleti za naslednjo pomlad. S slabo časovno načrtovanim obrezovanjem v rastni dobi lahko zlahka odstranimo znaten del ali celo vsa socvetja za prihodnje leto, kar povzroči izostanek pričakovanega spomladanskega cvetličnega sijaja. Jesensko obrezovanje prav tako ni priporočljivo, saj novi, sveži poganjki, ki takrat nastanejo, nimajo več časa, da bi se pred zimo ustrezno utrdili in oleseneli, zato jih lahko zlahka poškoduje zmrzal.
Izjema pri časovnem načrtovanju so primeri, ki zahtevajo nujen poseg. Odmrle, od viharja odlomljene ali očitno bolne veje je treba odstraniti takoj, v katerem koli letnem času, takoj ko opazimo težavo. Pri takšnem sanitarnem obrezovanju ne smemo čakati do zime, saj je lahko bolna veja vir okužbe, ki se lahko hitro razširi na zdrave dele rastline. Takojšnja odstranitev poškodovanih delov prepreči nadaljnjo škodo in pomaga pri hitrejšem celjenju ran, s čimer se ohrani splošno dobro stanje rastline.
Tehnike in orodja za obrezovanje
Za strokovno obrezovanje je nujna uporaba ustreznega, kakovostnega orodja. Za tanjše poganjke debeline svinčnika zadostujejo ostre vrtnarske škarje, po možnosti dvorezne, tako imenovane bypass vrste, ki zagotavljajo čisto rezno površino brez mečkanja. Za debelejše veje, premera do približno 4-5 centimetrov, učinkovito pomagajo škarje za veje, ki zaradi daljših ročajev omogočajo večjo silo. Za odstranjevanje še debelejših vej bo potrebna ročna žaga z drobnimi zobmi, na primer japonska žaga. Ključnega pomena je, da je rezilo vsakega orodja ostro kot britev in čisto, pred in med rezi pa jih je priporočljivo sterilizirati z alkoholom ali drugim razkužilom, da se prepreči prenos patogenov.
Osnova pravilne tehnike rezanja je pravilna namestitev reza. Poganjkov nikoli ne smemo odrezati povsem ob deblu ali drugi veji, saj to povzroči veliko, težko celjivo rano. Namesto tega je treba rez vedno narediti neposredno ob tako imenovanem vejnem obroču (ali ovratniku). Ta majhna oteklina na dnu veje vsebuje posebna tkiva, ki spodbujajo hitro in učinkovito zapiranje rane, tvorbo kalusa. Pri odstranjevanju večjih vej je treba uporabiti tako imenovano tehniko treh rezov, da se prepreči trganje skorje: najprej je treba na spodnji strani veje narediti zarezo približno 20-30 centimetrov od debla, nato vejo prežagati od zgoraj čez to točko in na koncu lahko preostali štor varno odžagamo ob vejnem obroču.
V primeru japonskega drena se uporablja skoraj izključno redčenje, kar pomeni, da se veja, ki jo je treba odstraniti, odreže v celotni dolžini, pri osnovi. S to metodo se lahko ohrani naravna, zračna struktura in nadstropna oblika rastline. Izogibati se je treba prirezovanju ali krajšanju (heading cut), ko se veja odreže le delno. Ta tehnika spodbudi gosto, metlasto rast poganjkov pod mestom reza, kar popolnoma popači eleganten habitus japonskega drena in ustvari gosto, nepregledno goščavo. Ta nezaželena rast poslabša zračnost krošnje in povzroči nastanek šibkih in občutljivih poganjkov.
Posebne situacije obrezovanja in vzgoja mladega drevesa
Cilj vzgojnega obrezovanja mladega japonskega drena v prvih nekaj letih po sajenju je oblikovanje močne in stabilne ogrodne strukture. V tej zgodnji fazi je treba izvesti najpomembnejše korektivne ukrepe, ki bodo postavili temelje za prihodnji zdrav razvoj drevesa. Izbrati je treba prevladujoč osrednji vodilni poganjek in odstraniti morebitne konkurenčne poganjke. Poleg tega je treba posvetiti pozornost preveč gosto rastočim stranskim vejam ali vejam, ki se stikajo pod zelo ostrim kotom (tako imenovana oblika V), in odstraniti šibkejše. Spoj vej, ki rastejo pod ostrim kotom, je šibek in z rastjo drevesa se lahko zlahka razcepi, kar povzroči resne poškodbe na deblu.
Pri starejših, zanemarjenih grmih je lahko potrebno previdno pomlajevalno obrezovanje, vendar je treba ta poseg izvesti z veliko previdnostjo. Japonski dren slabo prenaša drastično krajšanje, zato je treba pomlajevanje izvajati postopoma, razporejeno na več let. Med postopkom letno odstranite tretjino ali četrtino najstarejših, najdebelejših, ogolelih vej, tako da jih odrežete do osnove. To spodbudi rastlino, da iz osnove požene nove, krepke poganjke. Ta metoda pomaga obnoviti grm, ne da bi ga izpostavili prevelikemu stresu, in omogoča, da rastlina postopoma povrne svojo okrasno vrednost.
Najpogostejša napaka, ki jo lahko naredimo pri obrezovanju japonskega drena, je pretirana vnema in drastičen poseg. Nikoli ne »obglavite« drevesa z odrezovanjem vrha, saj to povzroči nepopravljivo škodo njegovi naravni obliki. Izogibajte se rednemu, letnemu striženju, kot da bi šlo za živo mejo, saj lepota japonskega drena tiči prav v njegovi prosto rastoči, nepravilni, a vendar harmonični strukturi vej. Ne pozabite, da lahko zdrav japonski dren, posajen na dobro izbranem mestu, živi leta, celo desetletja, ne da bi potreboval kakršen koli resnejši poseg razen sanitarnega obrezovanja. Obrezovanje naj bo vedno premišljena, ciljno usmerjena dejavnost, ki služi lepoti in zdravju rastline.
